CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00090077
ZPP člen 8, 125a, 125a/4, 257, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZJU člen 61, 62, 63. ZDR-1 člen 6, 24, 197, 200, 200/5.
neizbrani kandidat - odškodnina - diskriminacija na podlagi starosti - zaslišanje pravdne stranke - dokaz - ocena dokaza - vročitev prepisa zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Tožnici je bil prepis zvočnega posnetka glavne obravnave, na kateri sta bili zaslišani stranki in priča, vročen že po izpodbijani sodbi, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP. Vendar pa ta kršitev na pravilnost in zakonitost same odločitve ni vplivala. Tožnica je namreč imela ne glede na kasnejšo vročitev skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa ugovarja zoper morebitno nepravilnost prepisa, česar pa ni storila.
Delodajalec ima ob upoštevanju zakonske prepovedi diskriminacije pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi (24. člen v zvezi s 6. členom ZDR-1).
Zaslišanje stranke je tudi dokaz (257. člen ZPP), ki je tako kot ostali dokazi podvržen dokazni presoji sodišča (8. člen ZPP). Zato niso utemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje izpovedi direktorice ne bi smelo šteti kot verodostojne, ker je bila ta zaslišana kot stranka. Drugih razlogov, zakaj naj njena izpoved ne bi bila verodostojna, pa pritožba ne navaja.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1. ZPP člen 7, 7/1, 286, 286/3.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - izračun prikrajšanja - dokazno breme - nadomestilo plače
Tožnica bi skladno s pravilom o dokaznem bremenu morala konkretno navesti, do katerih dodatkov je upravičena, ne glede na to, da dela Urednika oddaj komentatorja dejansko ni opravljala, česar ni pravočasno storila (prvi odstavek 7. člena ZPP). Njeno zavzemanje, da bi morala dodatke, ki naj bi pripadali tožnici, specificirati toženka, ni utemeljeno, saj bi tožnica morala podati ustrezne trditve za to, na to njeno dolžnost pa ne vpliva pavšalno zatrjevanje, da teh podatkov nima.
ZDR-1 člen 114, 114/1, 114/2, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/3. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - varstvo starejšega delavca - soglasje delavca - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Odpoved je nezakonita že zaradi neupoštevanja zakonskih določb o varstvu delavcev pred upokojitvijo, zato se sodišče prve stopnje utemeljeno ni ukvarjalo s preostalimi trditvami, s katerimi je tožnik izpodbijal odpoved (pravilnost vročitve, skladnost odpovedi s sporazumom o prevzemu delavcev, resničnost poslovnega razloga). Presoja navedenih trditev ne bi mogla vplivati niti na drugačno odmero denarnega povračila po 118. členu ZDR-1.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - kvalificirana protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi - pravnomočna sodba o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja
Za ugotovitev protipravnosti kot predpostavke odškodninske odgovornosti delodajalca ne zadostuje pravnomočna sodba prvostopenjskega sodišča, s katero je bila ugotovljena nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnica bi morala izkazati t. i. kvalificirano protipravnost, tj. da ravnanje toženke predstavlja zlorabo instituta izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 110. člena ZDR-1. Iz navedene sodbe ne izhaja, da bi šlo za tak primer, tudi sicer pa sodišče v tem odškodninskem sporu ni vezano na ugotovitve prvostopenjskega sodišča v drugem individualnem delovnem sporu, čeprav so nekatera dejstva odločilna v obeh zadevah.
zavrženje tožbe kot prepozne - materialni prekluzivni rok - seznanitev s kršitvijo - prenos dejavnosti - prenehanje delovnega razmerja
Tožnica je bila najkasneje v septembru 2024 seznanjena s tem, da ji toženka ne priznava obstoja delovnega razmerja na podlagi zatrjevanega prenosa dejavnosti po 75. členu ZDR-1. Tožnica je tožbo vložila 20. 11. 2024, torej več kot dva meseca po tem, ko je izvedela za zatrjevano kršitev, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo utemeljeno zavrglo kot prepozno. Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok in ga ni mogoče podaljšati.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 8/1-2, 147, 147/3. URS člen 49.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti - habilitacija - neizvedba zagovora - nepotrebnost zagovora - dopolnilno delo
Glede na razlog za odpoved tožnik z zagovorom ne bi mogel vplivati na odločitev o odpovedi. Dejstva, da v času odpovedi ni imel veljavne habilitacije niti sklepa o dovolitvi opravljanja pedagoškega in raziskovalnega dela, ki je bilo podlaga za odpoved, ne bi moglo spremeniti tožnikovo pojasnilo, zakaj je zamudil z vlogo za habilitacijo, niti njegovo nasprotovanje neizdaji sklepa o dovolitvi opravljanja dela.
Ker je veljavnost pogodb o zaposlitvi za dopolnilno delo neločljivo vezana na veljavnost pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, s prenehanjem veljavnosti slednje po samem zakonu prenehajo veljati tudi pogodbe za dopolnilno delo.
ZDR člen 7, 7/1, 29, 29/1. ZDR-1 člen 9, 74, 157. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1. ZST-1 člen 3, 3/2, 5.
plačilo razlike v plači - dodatek za stalnost - vodilni delavec - kolektivna pogodba - nastanek taksne obveznosti - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - sprememba pogodbe o zaposlitvi
Šele novela ZDR-A (Ur. l. RS, št. 103/07) je poleg posebnosti delovnopravnega položaja vodilnih delavcev (možnost drugačne ureditve vprašanj, povezanih z delovnim časom) določila tudi kriterije za opredelitev vodilnih delavcev, na katere se te posebnosti nanašajo. Tudi če bi tožnica imela status vodilne delavke v spornem obdobju, ta načelno ne omogoča drugačnega urejanja plač in posegov v plače. V tem pogledu je treba vodilne delavce obravnavati enako kot ostale delavce.
ZDR-1 dosledno vzpostavlja pogodbeni odnos strank delovnega razmerja. To pomeni, da se sprememba plače kot bistvene okoliščine pogodbenega razmerja uredi s soglasjem volj delodajalca in posameznega delavca. Toženka ni dokazala drugačnega dogovora s tožnico, da bi se torej z njo dogovorila, da bo dodatek za stalnost že vključen v mesečno plačo in da zato na plačilni listi ne bo posebej prikazan.
Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da dodatek za stalnost ni zakonsko predpisan in da zato ne gre za kršitev kogentnih določb. Skladno s prvim odstavkom 7. člena ZDR (enako določa sedaj veljavni 9. člen ZDR-1) je namreč delodajalec v času trajanja delovnega razmerja dolžan upoštevati (tudi) določbe kolektivnih pogodb.
V 5. členu ZST-1 je določeno, da taksna obveznost za postopek o individualnih delovnih sporih pred sodiščem prve stopnje nastane takrat, ko je sodna odločba vročena stranki. Ker je bila sodna odločba toženki vročena 27. 5. 2025, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je takrat nastala tudi njena taksna obveznost.
ZGD-1 člen 507, 507/1, 514, 514/1, 515, 515/1. ZPP člen 154, 154/1, 337, 337/1.
pogodba o zaposlitvi poslovodje - direktor družbe - odpravnina - ocena dela - predčasno prenehanje mandata - pogoji za izplačilo
V 3. alineji prvega odstavka 21. člena pogodbe o zaposlitvi je določeno, da ima v primeru, če je razrešen pred potekom mandata, pravico do odpravnine v višini šestkratnika zneska zadnje bruto plače, če mu preneha mandat na njegovo željo in ob pozitivni oceni pristojnega organa o njegovem delu. Edini pogoj za plačilo odpravnine v primeru predčasnega prenehanja mandata na željo direktorja je pozitivna ocena njegovega dela, in ne rezultati poslovanja. Okoliščina, da nov družbenik tožnika ni odpoklical in je želel, da še naprej opravlja funkcijo direktorja ter mu ni želel skrajšati odpovednega roka, ne pomeni, da je podana pozitivna ocena o tožnikovem delu s strani pristojnega organa.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 76. OZ člen 280, 280/1. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZPP člen 2, 2/2, 7, 7/1, 214, 214/1, 285, 300, 300/3, 339, 339/1, 362, 362/2.
prenos dejavnosti - sprememba delodajalca - reintegracija delavca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - spor o prenehanju delovnega razmerja - sprememba tožbe - novo sojenje - navajanje novih dejstev in dokazov v ponovljenem postopku - priznanje delovnega razmerja za krajši delovni čas pri dveh delodajalcih - plačilo razlike v plači - neprerekana dejstva - odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije - stroški postopka - uspeh delavca v delovnem sporu - izrek sodbe - bruto plača
Sodišče prve stopnje je prvemu tožniku za obdobja, ko je bil zaposlen pri drugem delodajalcu za krajši delovni čas, pravilno priznalo delovno razmerje pri toženki le za preostali delovni čas do polnega.
Po določbi drugega odstavka 362. člena ZPP smejo stranke na prvem naroku nove glavne obravnave navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če jih brez svoje krivde v dotedanjem postopku niso mogle navesti oziroma predložiti. Obstoja tega pogoja toženka ni izkazala. Na prvem naroku v ponovljenem sojenju in v nadaljnjih vlogah je vztrajala pri predlogu za sodno razvezo pogodb o zaposlitvi in ga utemeljevala z okoliščinami, ki jih je zatrjevala že v prvem sojenju. Če je menila, da je za dokazovanje teh okoliščin potrebno izvesti dokaz z izvedencem psihologom, bi ta dokazni predlog upoštevajoč prvi odstavek 7. člena ZPP morala podati že v prvem sojenju, ne pa šele v drugem sojenju.
Odločitev, ali je sodna razveza mogoča ali ne, predstavlja pravno presojo, ki je pridržana sodišču. Nobena od izpostavljenih okoliščin spora ni takšne narave, da bi za njeno razjasnitev sodišče prve stopnje potrebovalo posebno strokovno znanje, s katerim ne bi razpolagalo že samo.
Obravnavani spor se nanaša na obstoj oziroma prenehanje delovnega razmerja. V teh sporih se za spremembo tožbe ne uporablja 185. člen ZPP, temveč specialna določba četrtega odstavka 41. člena ZDSS-1, po kateri lahko delavec spremeni tožbo glede zahtevka do konca glavne obravnave brez privolitve tožene stranke. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 17. 6. 2022 res navedlo, da sprememb tožb ne dovoli, vendar je obenem sprejelo sklep, da se spremembe tožb vpišejo kot nove tožbe in narok za njihovo obravnavanje določilo na 31. 8. 2022. S takšnim postopanjem je spremembe tožb dejansko dopustilo, odločilo se je le za ločeno obravnavanje spremenjenih delov tožbe. S tem je smiselno postopalo po tretjem odstavku 300. člena ZPP, kršitve te določbe pa pritožnik ne uveljavlja, niti je ni v prvostopenjskem postopku.
Glede odločitve, s katero je sodišče prve stopnje prvemu tožniku priznalo plačilo prikrajšanja, toženka v pritožbi neutemeljeno navaja, da bi moralo biti v izreku sodbe izrecno navedeno, da so prisojeni bruto zneski. Pri izpolnitvi naloženih obveznosti pa bo toženka seveda morala skladno s prvim odstavkom 280. člena OZ tisti del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja in prispevkov, v imenu in za račun upnika nakazati neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
ZPP člen 394, 394-10, 394-11. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 257, 257/1.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - umik obtožnega predloga - zavrženje kazenske ovadbe - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ustavitev kazenskega postopka
S sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil kazenski postopek ustavljen, zaradi umika obtožnega predloga, ki ga je zoper tožnika podalo SDT RS. Tak sklep pa tudi umik obtožnega predloga SDT RS ne predstavljata novega dokaza oz. dejstva, ker se v prejšnjem postopku sploh ni mogel uporabiti, saj je nastal po pravnomočnosti sodbe v individualnem delovnem sporu, zoper katero tožnik vlaga izredno pravno sredstvo.
Pomembno je, da upnik upoštevaje razpravno načelo, ki velja tudi za postopek zavarovanja terjatev (15. člen ZIZ v zvezi s 7. in 212. členom ZPP), navede glede zakonskih pogojev za začasno odredbo vsa dejstva in zanje predlaga dokaze z upoštevanjem dokaznega standarda verjetnosti. Predlagatelj v predlogu za izdajo začasne odredbe o verjetnosti obstoja terjatve ni podal nobenih trditev in dokazov. Navedel je le, da "se glede verjetnosti obstoja terjatve sklicuje na navedbe in dokazne predloge, podane v okviru zgoraj podanih navedb iz predloga za ugotovitev ničnosti". Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da takšen način uveljavljanja zavarovanja, ki temelji na splošnem sklicevanju na trditve iz drugega postopka (postopka s predlogom v kolektivnem delovnem sporu) in ne vsebuje niti jedrnatega povzetka dejstev ali sklicevanja na konkretne dele sicer obsežnega predloga, ne zadošča za vsebinsko presojo obstoja te materialnopravne predpostavke v postopku zavarovanja z začasno odredbo.
ZDR-1 člen 179. ZVZD-1 člen 5, 11. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149, 150, 153, 153/2, 153/3, 171, 170, 179/1, 182, 316, 316-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - delo na višini - padec v globino - delo s povečano nevarnostjo - gradbena dela - denarna odškodnina za negmotno škodo - odškodnina zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - strah - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - pobotni ugovor - varno delo
Gre za nevarno dejavnost (drugi odstavek 131. člena OZ, 149. člen in 150. člen OZ), ker delo, ki ga je opravljal tožnik, vključuje povečano nevarnost za nastanek škode, ki je ni mogoče v celoti preprečiti niti ob uporabi običajne skrbnosti in zaščitnih ukrepov. Ključna okoliščina za to presojo ni delovno opravilo (razopaževanje ali čiščenje odstranjenega opaža), temveč delo na višini v gradbenem okolju z odprtino v tleh.
Ni podlage za zmanjšanje odškodnine po 171. členu OZ. Merilo je skrbnost povprečno usposobljenega delavca v konkretnih razmerah. Glede na nepritrjeno, neoznačeno in po videzu "običajno" opažno ploščo ter dejstvo, da je tožnik na tej strehi delal prvi dan, mu opustitve dolžne skrbnosti ni mogoče očitati niti ob dejstvu, da je usposobljen dolgoletni delavec v gradbeništvu. Delodajalec, ki je dolžan delavcem zagotoviti varno delo, pa mora računati tudi z običajno stopnjo morebitne (občasne) manjše pazljivosti delavcev pri delu, ki pa v okoliščinah opuščene skrbi delodajalca za varno delo ne vodi do soprispevka delavcev v smislu 171. člena OZ.
Na podlagi ugotovitev o trajnih posledicah (omejena gibljivost, fiksacija segmentov L1-L3, deformacija L2, deficit gibljivosti 35,4 %, trajne delovne omejitve, razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti) gre za trajen upad splošnih življenjskih aktivnosti, ki bo vplival na številna področja življenja tožnika tudi v prihodnje. Znesek 15.000,00 EUR upošteva starost oškodovanca, naravo in obseg omejitev ter je v razumnem razmerju do odškodnin prisojenih za primerljivo škodo.
Sodišče prve stopnje je pobotni ugovor pravilno zavrnilo na podlagi 4. točke 316. člena OZ, saj s pobotom ne more prenehati odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.
neuspešno poskusno delo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi - delovni mentor
Tožnik neutemeljeno uveljavlja, da naj bi bila vsebina izpodbijane odpovedi pavšalna in da zato ni mogoč preizkus njene zakonitosti. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati konkretne razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Iz odpovedi (ne nazadnje pa tudi iz navedb v pritožbi, ki se nanašajo na to, da tožnik ni osvojil delovnih operacij in znanj za samostojno opravljanje dela, da ni bil samoiniciativen, da ni kazal zadostnega interesa po pridobivanju novih znanj in da je med delovnim časom večkrat zaspal) so jasno razvidno poudarki, na katerih je temeljila ocena poskusnega dela.
Bolniška odsotnost mentorja ni mogla bistveno vplivati na uspeh tožnikovega poskusnega dela, saj je šlo za relativno kratko obdobje odsotnosti na samem začetku tožnikovega dela (tožnik je namreč imel poskusno dobo določeno v trajanju šest mesecev, tj. od 1. 5. 2024 do 30. 10. 2024), v tem času pa je tožnik opravljal delo, ki so ga spremljali drugi delavci.
Že samo dejstvo, da je tožnik večkrat zadremal na delovnem mestu, lahko predstavlja utemeljen razlog za oceno, da tožnik poskusnega dela ni uspešno opravil.
ZDR-1 člen 20, 20/1, 33, 34, 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/2. ZJU člen 4, 4/1, 93, 94. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dokazno breme delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik dela dne 2. 2., 26. 2. in 29. 2. 2024 v očitanem časovnem obdobju ni opravljal skladno z razporedom dela, s čimer je kršil svojo osnovno delovno obveznost po pogodbi o zaposlitvi, kar že samo po sebi predstavlja hujšo kršitev. Toženka je bila dolžna zagotavljati izvajanje redarske službe v določenem obsegu v okviru treh občin, kar je zagotavljala z ustreznim razporedom dela vseh redarjev. Zaradi tožnikovega neupoštevanja razporedov dela, je toženka kršila svoje obveznosti po dogovoru. Prav tako opustitev vnosa podatkov o obravnavanih prekrških v aplikacijo vpliva na transparentnost opravljanja redarske službe, saj se lahko pojavijo obtožbe o nepravilnem ravnanju, onemogoči se posredovanje podatkov, potrebnih za plačilo kršiteljem, prejetih plačil ni mogoče knjižiti, za isti prekršek se lahko dvakrat izda plačilni nalog. Navedene ugotovitve zadoščajo za zaključek, da gre za hujše kršitve delovnih obveznosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - pokojninski načrt
Tožnik bi bil upravičen do poklicnega zavarovanja le v primeru, če bi vsaj 80 % dejanskega delovnega časa pri toženki opravljal prevoz potnikov v javnem prometu po vnaprej določenem stalnem voznem redu. Zgolj opravljanje dejavnosti javnega cestnega prometa ne zadostuje za izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje in s tem utemeljenost odpovednega razloga zaradi neplačevanja prispevkov.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 11. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 87 o sindikalni svobodi in zaščiti sindikalnih pravic člen 1. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja člen 1. Direktiva 2002/14/ES Evropskega parlamenta In Sveta z dne 11. marca 2002 o določitvi splošnega okvira za obveščanje in posvetovanje z delavci v Evropski skupnosti člen 4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 152, 267. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 12, 28. Evropska socialna listina (1995) člen 5, 6. ZRSin člen 6, 8, 9, 9/1, 9/2, 9/3, 10. URS člen 14, 76, 156. ZPP člen 7, 212, 214, 214/2.
reprezentativnost sindikata pri delodajalcu - reprezentativnost sindikata - članstvo v sindikatu
Določbe 6., 8., 9. in 10. člena ZRSin je potrebno razlagati skupaj, kar pomeni, da mora sindikat, ne glede na povezavo s konfederacijo, izkazati minimalno članstvo med delavci: 10 %, če je združen v reprezentativno konfederacijo, ali 15 %, če deluje samostojno.
Ustavno zagotovljena sindikalna svoboda (76. člen Ustave RS) varuje pravico do ustanavljanja in delovanja sindikatov, ne pa nepogojne reprezentativnosti na vseh ravneh. Kvantitativni kriteriji za priznanje posebnega statusa so legitimen, primeren in nujen instrument za zagotovitev, da tisti, ki zavezujoče zastopajo vse delavce na določeni ravni, uživajo zadostno podporo prav tam. Reprezentativnost je status s posebnimi učinki - omogoča podpisovanje kolektivnih pogodb, sodelovanje v organih soodločanja, predlaganje predstavnikov delavcev, ki sodelujejo pri upravljanju ipd. (7. člen ZRSin). Zato je povsem razumno, da je zahtevana minimalna raven dejanske podpore med delavci (10 % ali 15 %), saj se s tem preprečuje, da bi o pravicah vseh delavcev v organizaciji odločali sindikati z zanemarljivim številom članov.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 3, 4. ZJU člen 16. ZS člen 3. OZ člen 299, 378. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 10.
vojaška oseba - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 3. in 4. člen Uredbe o posebnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba, Ur. l. RS, št. 73/19). Nova pogodba, sklenjena pred iztekom prejšnje zaradi spremembe okoliščin, se za namen pripadanja in izplačila posebne denarne nagrade šteje kot podaljšanje pogodbe o zaposlitvi (4. člen Uredbe). Zato je pravilen zaključek, da je z dnem 15. 12. 2023 nastopilo drugo desetletno obdobje zaposlitve tožnice pri toženki in s tem upravičenje do dveh povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS po zadnjem stavku 3. člena Uredbe.
Očitek o kršitvi 16. člena ZJU in 3. člena ZS je neizkazan. Prvostopenjsko sodišče je uporabilo podzakonski predpis v okvirih njegovega besedila in namena ter skladno z zakonom. Z razlago, ki preprečuje obid pravice do nagrade v višini dveh povprečnih bruto plač sodišče tožnici ni podelilo pravic preko predpisa, temveč je le zagotovilo njegovo učinkovitost.
ZPP člen 3, 3/3, 142, 277, 318, 318/1, 318/1-2, 318/1-3, 318/1-4. ZDR-1 člen 44, 108, 126, 126/2, 127, 127/3, 128, 128/1, 130, 130/1, 134. OZ člen 299, 378.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - plačilo razlike v plači - plača - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpravnina - zakonske zamudne obresti
Tožba je sklepčna, ker iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka, da je podlaga za izdajo zamudne sodbe dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi in tudi, da dejstva, ki jih s tožbo zatrjuje tožnik, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil. Glede na to, da toženka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da tožnik ni prejel vseh pripadajočih plač in ker tožnikove navedbe o dogovoru za plačilo 2.500,00 EUR neto mesečno niso neskladne s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi, zato je pravilno ugodilo tožnikovemu zahtevku za plačilo premalo izplačanih plač skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00090076
KPJS člen 46.
plačilo razlike v plači - stalna pripravljenost - vojak - Direktiva 2003/88/ES - vojaško urjenje - neuporaba direktive EU - sodba SEU - delovni čas
Tožnik se na usposabljanju pripadnikov pogodbene rezervne sestave (PRS) sam ni uril oziroma usposabljal v smislu operativnega urjenja oziroma ni šlo za dejavnost, nujno za dobro izvedbo operativnega urjenja, oziroma da bi se v primeru uvedbe sistema rotacij ali načrtovanja delovnega časa lahko dejavnosti izvedle le v škodo dobre izvedbe operativnega urjenja. Toženka ni dokazala obstoja nobene izjeme od uporabe Direktive 2003/88/ES, upoštevaje sodbo C-742/19, zato je treba v zvezi s tem odrejeno stalno pripravljenost šteti v delovni čas.
ZZUSUDJZ člen 3, 3/1. ZSPJS člen 24. ZDR-1 člen 134, 134/2, 202. OZ člen 336, 336/1, 347, 347/1, 360. ZPP člen 158, 158/1. ZDSS-1 člen 38.
nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - COVID-19 - zastaranje terjatve iz delovnega razmerja - zastaranje zamudnih obresti - pretrganje zastaranja
Tožbo, s katero je tožnik zahteval plačilo razlike v plači in razlike v plačilih obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za čas nezakonite premestitve, torej za nazaj, je vložil šele 5. 12. 2022. Zato so skladno z 202. členom ZDR-1 zastarale tiste terjatve - razlike v plači in prispevkih za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so zapadle v plačilo več kot pet let pred vložitvijo tožbe, in skladno s prvim odstavkom 347. člena OZ tudi tiste obresti, ki so se natekle več kot tri leta pred vložitvijo tožbe (zaradi zadržanja zastaranja v času epidemije Covid-19 sta se oba roka podaljšala še za 136 dni).
V času epidemije Covid-19 so bili izpolnjeni pogoji za uporabo 360. člena OZ, kar pomeni, da je bil tek zastaralnega roka v tem času zadržan.