ZSPJS člen 3a. ZPP člen 1, 17, 17/2. ZDSS-1 člen 5.
stvarna pristojnost - sodišče splošne pristojnosti - delovno sodišče - plača sodnika
Tožnik zahteva povrnitev škode zaradi izgubljenega dohodka, ki naj bi mu jo povzročila toženka kot zakonodajalec (in ne kot delodajalec), s tem ko ni sprejela zakona, ki bi na ustavno skladen način uredil plače sodnikov. Zahtevek s takšno utemeljitvijo ne sodi v okvir varstva pravic javnega uslužbenca in funkcionarja po desetem odstavku 3.a člena ZSPJS. V konkretnem primeru torej ne gre za nobenega od taksativno navedenih sporov iz 5. člena ZDSS-1, za katere je določena stvarna pristojnost delovnega sodišča v individualnih delovnih sporih, temveč gre za spor iz civilnopravnega razmerja, za odločanje o katerem je na podlagi 1. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
ZDR-1 člen 88, 88/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev navodil zdravnika - bolniški stalež - navodila pristojnega zdravnika - vročitev odpovedi
Da odpoved učinkuje v razmerju do delavca, mu jo mora delodajalec vročiti (prvi odstavek 88. člena ZDR-1). Tožniku je bila izpodbijana odpoved vročena 13. 11. 2023 in na ta datum je vezano prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je ravnal v nasprotju z navodili v odločbi ZZZS in navodilom osebne zdravnice. Ta ugotovitev utemeljuje obstoj odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki je (med drugim) podan, če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika, imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obveščanje delodajalca - odsotnost z dela
Pri presoji utemeljenosti odpovednega razloga po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR‑1 je ključno, ali je bil delodajalec dejansko seznanjen z razlogi za odsotnost delavca. Če delodajalec ve, zakaj je delavec odsoten, ne more podati izredne odpovedi zgolj zato, ker ga o razlogu za odsotnost ni obvestil delavec, ampak je za razlog izvedel na drug način.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086205
Direktiva Sveta z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu člen 2, 2-2. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3. KPJS člen 46, 46/2, 46/3. ZObr člen 97e. ZPP člen 347, 347/2.
vojak - delovni čas - plačilo razlike v plači - vojaško urjenje - Direktiva 2003/88/ES - sodba SEU - neuporaba direktive EU - pritožbena obravnava - vojaška operacija
V primeru gradbenih del ni šlo za usposabljanje oziroma urjenje niti za vojaško operacijo v pravem pomenu besede. Gre za primerljivo delo, kot ga opravljajo gradbeni delavci, z edino razliko, da so objekti in površine v upravljanju Slovenske vojske. Za takšno delo (dejavnost) izjema od direktive ne more biti (ni) podana. Ker se direktiva uporablja, se ves čas pripravljenosti šteje v delovni čas in je tožnik upravičen do zahtevane razlike v plači.
Vojaška operacija v pravem pomenu besede zajema tiste operacije, ki zaradi teže ali izrednosti preprečujejo načrtovanje delovnega časa oziroma bi spoštovanje zahtev navedene direktive med operacijo pomenilo precejšnje tveganje za njen uspeh in katere izvedba bi bila ogrožena, kar se nanaša na primer na vojaško posredovanje, bojno delovanje, bitke.
stroški postopka - kolektivni delovni spor - načelo krivde
Ker odločitev o povrnitvi stroškov postopka temelji na prvem odstavku 158. člena ZPP in ne na načelu krivde (156. člen ZPP), so pritožbene navedbe, da stroški niso nastali po predlagateljevi krivdi, brezpredmetne.
Predlagatelj niti v umiku predloga niti v pritožbi ne navaja, da bi do umika predloga prišlo iz razloga, ker bi nasprotna udeleženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik predloga, pa niso pomembni.
ZOA člen 2, 2/4, 12, 12/2, 15, 15/2. ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 116, 116/3. ZPP člen 8, 214, 214/3, 285.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - osebna asistenca - sodba presenečenja - načelo odprtega sojenja
Iz poteka postopka, kot ga je razbrati iz zapisnika naroka za glavno obravnavo in ostalih podatkov v spisu, ne izhaja, da bi bila tožnica zavedena z materialno-procesnim vodstvom in zavzetimi stališči predsednika senata v okviru načela odprtega sojenja.
Toženka kot izvajalec osebne asistence izvaja osebno asistenco za najmanj deset uporabnikov (drugi odstavek 12. člena ZOA), zato se tožnica na načelni ravni utemeljeno zavzema za to, da bi jo morala toženka vsaj poskusiti prerazporediti na izvajanje del osebne asistence k drugemu uporabniku. Ob tem pa zanemari, da je toženka odpovedni razlog (poslovni razlog) dodatno utemeljila z nadaljnjo okoliščino, zmanjšanjem števila uporabnikov osebne asistence.
URS člen 14, 22. OZ člen 179. ZPP člen 7, 214, 358, 358/5, 358/6. ZDSS-1 člen 34, 34/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - povprečna neto plača kot merilo za primerjavo prisojenih odškodnin - preiskovalno načelo
Višina povprečne neto plače, ki predstavlja podlago za primerjanje zneskov odškodnin v različnih časovnih obdobjih, je le orientir, slednjega pa je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo, ne glede na to, da je prisojene zneske zaokrožilo.
Po zvišanju odškodnine za nepremoženjsko škodo celotna prisojena odškodnina (31.900,00 EUR oziroma 21,44 povprečnih neto plač v času sojenja) ustreza vsem individualnim značilnostim konkretne zadeve, obenem pa je v skladu z načelom objektivne pogojenosti višine odškodnine ustrezno umeščena med druge primere sodne prakse (179. člen OZ).
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka (predlagatelj), ki umakne tožbo (predlog), nasprotni stranki (nasprotnemu udeležencu) povrniti stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka (nasprotni udeleženec) izpolnila zahtevek. Predlagatelj ne v umiku predloga ne v pritožbi ne navaja, da bi do umika predloga prišlo iz razloga, ker bi nasprotna udeleženka zahtevek izpolnila. Drugi razlogi, ki so pripeljali do odločitve za umik predloga, pa niso relevantni.
ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 17, 17/3, 62, 62/6, 200, 200/3. URS člen 2, 22, 25, 33, 74. OZ člen 619, 648. ZPP člen 206, 206/6, 358, 358-5. ZUTD člen 167.
poslovni model - zloraba - obstoj delovnega razmerja - prikrajšanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - sodba SEU - božičnica - evidenca opravljenih ur dela - posredovanje delavcev drugemu uporabniku
Nepretrgane, več kot dveletne vključitve tožnika v organiziran delovni proces toženke namreč ni mogoče razlagati drugače, kot da trajno opravlja delo zanjo. Tožnik je bil dolžan opravljati delo voznika vlačilca, to pa je lahko opravljal zgolj tako, da je bil ob pomoči (nezakonitega) posredovanja njegovega formalnega delodajalca z vsemi elementi delovnega razmerja vključen v organiziran delovni proces pri toženki, saj je to delo opravljal na njenem kontejnerskem terminalu. Kot dejanska delodajalka je bila toženka dolžna tožniku zagotoviti takšen plačni položaj, kot ga je priznavala svojim delavcem.
ZDR-1 člen 118, 118/1, 118/2, 125, 125/2, 125/4, 125/5, 125/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - poskusno delo - ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - subjektivni razlogi - objektivni razlogi - argumentum a contrario - uporaba razlagalnih pravil
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, podana v času poskusnega dela, je nezakonita.
Sodišče lahko sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, če ugotovi obstoj okoliščin, zaradi katerih delodajalec delavca ne more sprejeti nazaj na delo. Te okoliščine so lahko objektivne narave (da delodajalec ne more zagotoviti delavcu ustreznega dela glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi) oziroma subjektivne narave (da je med njima subjektivni odnos porušen do takšne mere, da ne omogoča več nadaljevanja delovnega razmerja). Zadosten razlog za sodno razvezo je že ugotovitev obstoja ene od zgoraj naštetih okoliščin.
OZ člen 619, 648. ZUTD člen 167. ZDR-1 člen 5, 5/2, 9, 13, 131, 131/4, 161, 200, 200/3. URS člen 2, 22, 33, 74. ZPP člen 185, 185/1, 206, 206/6.
poslovni model - zagotavljanje dela delavcev drugemu delodajalcu - dejanski delodajalec - primerljivi delavci - prikrajšanje pri plači - sodba SEU - zloraba - pogodba o opravljanju storitev - podjemna pogodba
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila toženka, pri čemer formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Pojma delodajalca po drugem odstavku 5. člena ZDR-1 ne gre razumeti le v formalnem smislu, to stališče je v sodni praksi (v zvezi z obstojem delovnega razmerja) že preseženo. Vendar pa to ne vpliva na tožnikov položaj delavca družbe A. d. o. o. za čas, ko je bil vključen v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja.
Za presojo, ali je dejansko prišlo do zlorabe in izigravanja prisilnih predpisov, je pravno relevantno, kako je dejansko potekalo delo tožnice, ali se je dejansko izobraževala ali pa je opravljala redno delo ter ali je plačilo v višini minimalne plače res predstavljalo kadrovsko štipendijo, ali pa je šlo za prikrito plačilo za opravljanje dela.
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1. ZPP člen 8, 224, 224/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZVZD-1 člen 12, 12/2. URS člen 14, 22.
odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - poškodba - sodni izvedenec - navzočnost strank pri ogledu - sodelovanje stranke v postopku
Za presojo, ali je bila zaradi opustitve izvedenca kršena pravica do izjave, je ključno, ali je bila stranki v postopku na prvi stopnji dana možnost obravnavanja ekspertize. Sodelovanje strank se namreč po ZPP ne zahteva v fazi ogleda, opravljenega s strani izvedenca, temveč se njihova prisotnost zahteva ob izdelavi pisnega mnenja izvedenca in morebitnem njegovem zaslišanju, torej ob samem izvajanju dokazov.
Pravilna je prvostopenjska presoja, da tožnica ni ravnala dovolj skrbno, vendar pritožbi utemeljeno navajata, da ob pravilni uporabi materialnega prava njen soprispevek ne znaša zgolj 20 %. Ob tehtanju toženkinih opustitev in tožničinega lahkomiselnega ravnanja pritožbeno sodišče ocenjuje, da pravilen prispevek vsake stranke k nastanku škodnega dogodka znaša 50 %.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00086080
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 358, 358-6. ZDR-1 člen 134, 134/1, 134/2. OZ člen 299, 299/1, 378, 378/1.
delovni čas - sodba SEU - neuporaba direktive EU - vojaško urjenje - plačilo razlike v plači - vojaška operacija - kršitev razpravnega načela - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zamudne obresti od neizplačanih plač - nezatrjevana dejstva
Na nezatrjevana dejstva sodišče odločitve ne sme opreti, kar pomeni, da po uradni dolžnosti ne sme ugotavljati, ali obstajajo kakšna dejstva, ki bi lahko bila pravno pomembna za odločitev, niti iskati dokazov zanje.
Ker delo tožnika na vajah in terenskih usposabljanjih ni spadalo v okvir pavšalno zatrjevane izjeme iz 1. alineje prve točke izreka sodbe C-742/19, se ure odrejene stalne pripravljenosti štejejo v delovni čas.
ZPP člen 124, 125a, 125a/4, 132, 132/1, 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1. ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1.
prepis zvočnega snemanja - vročitev prepisa zvočnega posnetka - absolutna bistvena kršitev določb postopka - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
S tem ko sodišče prve stopnje tožniku ni vročilo prepisa zvočnega posnetka naroka za glavno obravnavo, ga je onemogočilo v ugovarjanju pravilnosti prepisa, ki je bil ključnega pomena za ugotavljanje dejanskega stanja, na katerem temelji izpodbijana odločitev. S tem je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj mu je z opustitvijo vročitve odvzelo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku oziroma mu ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem.
DELAVCI V DRŽAVNIH ORGANIH - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00086040
KZ-1 člen 209, 209/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR-1 člen 84, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - dokazno breme delodajalca - dokazni standard verjetnosti - dokazni standard gotovosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - višina denarnega povračila
Res je dokazni standard v civilnem postopku (kamor spada tudi individualni delovni spor) nižji kot v kazenskem postopku, a to še ne pomeni, da za utemeljitev očitane kršitve z znaki kaznivega dejanja zadošča že stopnja verjetnosti oziroma celo stopnja konkretizacije suma, ki je potrebna za vložitev obtožnega predloga.
Izpodbijani zaključek, da po sodni presoji prilaščanja gotovine in popravkov arhivskih izvodov plačilnih nalogov v nobenem od 8 primerov ni mogoče (z gotovostjo) povezati s tožnikom, temelji na ugotovitvi, da tožnik ni bil edini, ki je lahko dostopal do predala, v katerega so policisti skozi režo vlagali plačilne naloge z gotovino.
Sodišče v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 presoja v primeru poslovnega razloga prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Za presojo utemeljenosti so torej pravno odločilne zgolj naloge, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi.
Prerazporeditve, kot je določena v 29. členu Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti, veljavna zakonodaja ne ureja več. Skladno z 91. členom ZDR-1, ki se nanaša na odpoved pogodbe s ponudbo nove, mora delodajalec delavcu, ki mu je skupaj z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi podana ponudba nove, ponuditi ustrezno zaposlitev.