ZDR-1 člen 20, 20/2, 34, 34/1, 85, 85/1, 89, 89/2.. ZJU člen 33, 33/2.. ZODPol člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - seznanitev s kršitvijo - neupoštevanje navodil delodajalca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Pri presoji pogoja iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1 se prvenstveno izhaja iz narave in teže kršitve. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje kršitve storil naklepno, teža ugotovljenih kršitev, ki jih je bilo po podaji pisnega opozorila več, pa utemeljuje odpoved. Nebistveno pri tem je, ali je tožnik sicer dobro opravljal delo in ali so mu sodelavci zaupali oziroma da ni omajal zaupanja prijaviteljev in da je bil sindikalni predstavnik, saj to niso okoliščine, ki bi vpivale na presojo možnosti nadaljevanja delovnega razmerja na podlagi ugotovljenega utemeljenega razloga.
ZZ člen 36, 36/2, 39, 42.. Statut javnega zavoda RADIOTELEVIZIJA SLOVENIJA (2006) člen 50, 50/1, 50/2, 51, 52, 54, 54/1, 54/1-3, 55, 55/2.. ZDR-1 člen 179, 179/1, 200, 200/1, 200/2.. OZ člen 164, 164/2, 168, 168/1.
stvarna pristojnost - delovni spor - direktno sodno varstvo - vodilni delavec - predčasna razrešitev - reintegracija delavca - reparacija - odškodnina - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Tožnici je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto direktor A. zaradi prenehanja mandata predčasno prenehala (četudi zaradi nezakonite razrešitve), zato ta pogodba ni mogla ponovno stopiti v veljavo. Razrešen vodilni delavec, katerega opravljanje „funkcije“ je vezano na mandat, nima reintegracijskega zahtevka, saj niti ZZ niti ZRTVS-1 (nenazadnje niti ZDR-1) tega ne predvidevajo. Najpomembnejše pravno varstvo razrešenega vodilnega delavca je njegova pravica do povrnitve škode, in ne vrnitev na vodilno delovno mesto v nasprotju z voljo programskega sveta in generalnega direktorja po določbi 52. člena Statuta toženke. Brez ustreznega mandata del iz te pogodbe za vodilno delovno mesto ne more opravljati. Sodišče prve stopnje bi zato moralo zahtevek za reintegracijo zavrniti.
ZPP člen 4, 125a, 125a/4, 339, 339/2, 339/2-10.. ZDD-1 člen 25, 26, 27, 30, 31.. ZDR-1 člen 33, 34, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dodatek za delo v rizičnih razmerah - višina dodatka
Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je vsebina Sklepa jasna. Sodišče prve stopnje je zato pri presoji obstoja in teže kršitve zmotno štelo kot odločilno, da tožena stranka tožnici kot vodji ni dala (še) posebnih navodil glede vodenja evidenc opravljanja molekularnih preiskav, saj ta niso bila potrebna. Pri tem tudi ni bistveno, da se je sporni dodatek za delavce tožničinega oddelka sicer obračunaval po posameznih dnevih (in ne po posameznih urah). Okoliščina, da je bil položaj tožnice specifičen, saj je kot edini mikrobiolog med vodji oddelkov poleg del in nalog iz naslova te funkcije opravljala tudi molekularne preiskave na prisotnost koronavirusa, je namreč ni razbremenjevala dolžnosti za posredovanje podatkov, ki ustrezajo vsebini in obsegu dejansko opravljenega dela.
Odnos oziroma zatrjevana zamera komandirja do tožnika ni upoštevna osebna okoliščina. Ker tožnik tako ni zatrjeval osebne okoliščine, na podlagi katere bi bila neenaka obravnava zakonsko prepovedana, je sodišče prve stopnje nepravilno štelo, da mora tožena stranka dokazati, da tožnika ni diskriminirala. Tožbeni zahtevek je tako neutemeljen že zato, ker tožnik ni navedel osebne okoliščine, na podlagi katere naj bi bil neenakopravno obravnavan, zato do prevalitve dokaznega bremena sploh ni prišlo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - potreba po delu
Predmet presoje v tem sporu je presoja tožniku podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, toženka pa je tista, ki je bila ob odločitvi o zmanjšanju števila delavcev na destinaciji B. pristojna in dolžna preveriti, ali obstajajo potrebe po delu na drugi lokaciji, in posledično sprejeti odločitev, koliko in katerim delavcem bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4, 118, 118/2.. ZPP člen 337, 337/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor - pravni standard - restriktivna razlaga - višina denarnega povračila - neprerekana dejstva - pritožbene novote
V primeru izostanka z dela, o razlogih za katerega delavec delodajalca ne obvesti, gre za okoliščine, ki bi še toliko bolj od delodajalca zahtevale, da delavcu omogoči zagovor, na katerem bi lahko pojasnil, zakaj je izostal z dela, predvsem pa, zakaj o tem delodajalca ni obvestil; lahko bi se pokazalo, da iz določenega razloga delavec delodajalca o odsotnosti ni mogel obvestiti. Ni pa mogoče na podlagi izostanka šteti, da delavec nima interesa za delo, kot poudarja toženka.
Dokaznim zaključkom, ki jih je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi izvedenih dokazov, pritožba utemeljeno očita kršitev 8. člena v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP. Določba citiranega 8. člena vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, bistveno pa je kršena, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična.
izredna odpoved - odškodninska odgovornost delodajalca - pravna podlaga - nedovoljena sprememba tožbe - prava neuka stranka
Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP). Dosedanje tožničine trditve in dokazni predlogi so se nanašali na izpodbijanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne na uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, ki predstavlja uveljavljanje tožbenega zahtevka na povsem drugi pravni podlagi. Tudi sicer tožnica ob spremembi tožbe konkretiziranih trditev o odškodninski odgovornosti niti ni podala, prav tako ni predlagala dokazov.
ZDR-1 člen 136, 136/2. OZ člen 311, 316. ZIZ člen 102.
terjatev iz delovnega razmerja - pogoji za pobot - soglasje delavca - likvidnost terjatve - omejitev izvršbe - pritožbene novote
ZDR-1 s tem v drugem odstavku 136. člena zaradi varstva delavca kot šibkejše stranke delovnega razmerja zahteva pogoj pisnega soglasja delavca. To pa ne pomeni, da se v primeru pisnega soglasja delavca izpolnjevanje drugih pogojev za pobot ne ugotavlja, kar se predvsem nanaša na likvidnost terjatve. Če je nelikvidnost terjatve (neobstoj, sodišče prve stopnje uporablja izraza izkazanost in zapadlost) očitna, do pobota ne more priti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064742
ZPP člen 7, 212, 243.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/1, 47/3.. OZ člen 171, 179, 185.
trpinčenje na delovnem mestu - bivša zakonca - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - soprispevek - višina odškodnine - duševne bolečine
Ni odločilno, da gre pri pravni osebi, ki ji delavec očita trpinčenje, za družinsko podjetje ter da sta delavka in zakoniti zastopnik delodajalca zakonca v postopku zaradi razveze zakonske zveze. Pri urejanju razmerij iz pogodbe o zaposlitvi je potrebno v prvi vrsti upoštevati položaj delavca in delodajalca, vključno z njunimi pristojnostmi v tem razmerju. Navedeni okoliščini zato ne izključujeta pravil, ki veljajo za delovno razmerje (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 6/2012).
Tožnica ni upoštevala avtoritete direktorja toženke in njegovih navodil. Direktorja toženke je provocirala, kar je razvidno tudi iz zvočnega posnetka, in ga žalila. Ker je šlo za enakovredno sodelovanje pri celotnem nizu ravnanj, tudi po presoji pritožbenega sodišča znaša soprispevek tožnice 50 %, kar pomeni, da je upravičena do za polovico zmanjšane odškodnine.
ZDR-1 člen 33, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpovedi - izraba letnega dopusta
V primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved, podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni.
ZObr člen 98c, 98c/2, 97f, 97f/3.. ZPP člen 337.. ZDR-1 člen 155, 155/2.. ZSSloV člen 53.
vojak - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - urna postavka - Direktiva 2003/88/ES - nedovoljene pritožbene novote - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Utemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v tem sporu pri odločitvi o odškodnini, ki jo je za 67 nezagotovljenih dnevnih počitkov tožniku prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice. Tožnik je upravičen do odškodnine le za tolikšno število ur, ki ustreza uram več opravljenega dela, tj. uram dela, opravljenega v času, ko bi sicer moral koristiti dnevni počitek.
ZDR-1 člen 11, 83, 83/1, 93.. URS člen 49.. OZ člen 86, 86/1, 249.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - nično pogodbeno določilo - konkurenčna klavzula - prisilno delo
Ob upoštevanju, da določba 83. člena ZDR-1 temelji na 49. členu Ustave RS, ki prepoveduje prisilno delo, je pogodbeno določilo, ki delavcu prepoveduje podati odpoved pogodbe o zaposlitvi pred nastopom dela ali v roku enega meseca po nastopu dela, zaradi nasprotovanja določbam ustave in prisilnim določbam ZDR-1 nično. Stališče tožeče stranke, da bi moralo sodišče prve stopnje pri presoji glede ničnosti upoštevati, koliko časa takšna pogodbena kazen zavezuje stranki in da bi lahko govorili o ničnosti pogodbene kazni le v primeru, ko je delavec celotno obdobje zaposlitve pod pritiskom plačila pogodbene kazni v primeru, če bi odpovedal pogodbo o zaposlitvi in bi lahko le takrat šteli, da gre za pretiran poseg delodajalca v pogodben odnos, je napačno.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - neupravičen izostanek z dela
Toženka je dokazala, da je tožnik 14. 2. 2020 neupravičeno izostal z dela, s čimer je storil kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je do te kršitve prišlo zaradi nesporazuma in pomanjkljive seznanitve tožnika glede postopka odobravanja koriščenja dopusta. Tožnik je namreč jasno izpovedal, da mu je bilo v zvezi z njegovo prošnjo za dopust za dne 14. 2. 2020 rečeno, da mora počakati na odobritev direktorja kot drugostopenjskega odločevalca (potem, ko je dobil odgovor, da mu je bil dopust na prvi stopnji zavrnjen), in da mu direktor dopusta ni odobril zaradi prevelikega obsega dela. Tožnik je še izpovedal, da je kljub temu ostal doma, ker je imel fizioterapijo.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2,4. ZNPPol člen 6.
policist - odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - Direktiva 2003/88/ES
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da zgolj dejstvo, da je moral imeti tožnik ves čas pri sebi telefon in radijsko zvezo ter je moral opazovati in nadzorovati mejni prehod, še ne pomeni, da je bilo delo tako intenzivno, da tožnik ni mogel izrabiti odmora. Tožnik sicer kot mejni policist ni smel zapuščati mejnega prehoda, vendar kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, okoliščina, da mora delavec ostati na delovnem mestu v času koriščenja odmora, ne pomeni, da je s tem onemogočeno koriščenje odmora (sklep VSRS opr. št. VIII Ips 54/2021).
ZPP člen 3, 3/3, 318, 318/1, 338, 338/2.. ZDR-1 člen 44, 126, 130, 130/1, 131.. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti (2015) člen 67.
zamudna sodba - plača - regres za letni dopust - stroški prehrane med delom - načelo afirmativne litiskontestacije - nedovoljen pritožbeni razlog
Ker je tožnik v tožbi ustrezno pojasnil, da je plačo v pogodbeno dogovorjeni višini prejel le prvi mesec zaposlitve, nato pa sta se s toženo stranko zaradi pričetka opravljanja dela v Nemčiji ustno dogovorila za višjo urno postavko, pritožba neutemeljeno uveljavlja, da so njegove trditve o urni postavki 11,00 EUR neto v nasprotju s predloženo pogodbo o zaposlitvi, ki določa tožnikovo plačo v bruto znesku 940,58 EUR. Tovrstni ustni dogovori o višji plači ali urni postavki so dopustni in veljavni (prim. zadeve VDSS Pdp 961/2016, Pdp 936/2017 in druge), zato pritožbeno sklicevanje na tretji odstavek 3. člena ZPP, po katerem sodišče ne prizna razpolaganja strank v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi pravili, ni utemeljeno.
stvarna pristojnost - vodilni delavec - delovni spor - objektivni in subjektivni kriteriji
V konkretni zadevi gre (tudi glede tožbenega zahtevka, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti in ničnosti sklepa poslovodstva tožene stranke z dne 7. 10. 2022) za spor med vodilnim delavcem in delodajalcem, tako da je subjektivni kriterij nedvomno podan. Prav tako pa je tudi po vsebini (objektivni kriterij) konkretni spor opredeliti za individualni delovni spor.
Razrešitev vodilnega delavca je neposredno povezana z njegovimi pravicami iz naslova pogodbe o zaposlitvi (v konkretnem primeru tako iz naslova pogodbe o zaposlitvi za določen čas trajanja mandata, kot s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delovno mesto svetovalca direktorja), zato ni nobenega dvoma, da gre za spor o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem, za kar pa določba 5. člena ZDSS-1 določa pristojnost delovnega sodišča.
Namesto, da bi sodišče sledilo postavljenemu tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožniku plača zakonske zamudne obresti od neto razlike, torej od plač v neto znesku (dvakrat po 736,10 EUR), je toženi stranki v nasprotju z zahtevkom tek obresti naložilo od bruto zneska plač za julij in avgust 2021 (dvakrat po 1.024,21 EUR). To pomeni, da je sodišče prve stopnje tožniku dosodilo več kot je zahteval (relativna bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z določbo 2. člena ZPP).
ZDR-1 člen 137, 137/7, 159, 159/2, 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 39, 39-1.
Direktiva 2003/88/ES - odškodnina za neizrabljen letni dopust - premoženjska škoda - bolniški stalež - višina odškodnine
Toženka ravnala je protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža 8. 1. 2019 oziroma že s 1. 1. 2019 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta za leto 2017, pri čemer se je neutemeljeno sklicevala na potek obdobja za prenos, kot ga v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1. Tožniku je zaradi toženkinega ravnanja nastala škoda. Pravica do plačanega letnega dopusta poleg samega dopusta vključuje tudi pravico do plačila. Ta pravica, obravnavana s finančnega vidika, je povsem premoženjska; tožnik je upravičen do odškodnine za premoženjsko škodo, in sicer v višini nadomestila plače, ki bi ga prejel, če bi izrabil letni dopust.
DELOVNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VDS00064694
ZGas člen 14a.. ZDavP-2 člen 126, 126/5.. ZPIZ-2 člen 200, 350a, 350a/2.. OZ člen 364.. ZPP člen 199, 199/1, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 38, 38/2.. ZDR-1 člen 202.
poklicni gasilci - delovni spor - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - pripoznava dolga - zastaranje pravice do izterjave - pretrganje zastaranja
Tožniki so 2. 3. 2020 vložili tožbo za vključitev v poklicno zavarovanje in plačilo prispevkov za čas od 1. 11. 2005 do 31. 12. 2012 (gre za obdobje, ko so bili zaposleni pri pravnem predniku toženca). Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da vtožujejo terjatev iz delovnega razmerja, ki je zaradi poteka petletnega zastaralnega roka iz 202. člena ZDR-1 zastarala, kar utemeljuje zavrnitev tožbenega zahtevka.