postopek likvidacije - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo
Likvidacijski upravitelj je v celoti prerekal navedeno terjatev. V takem primeru mora likvidacijski senat napotiti likvidacijskega upnika, da začne v osmih dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. Utemeljenost upnikove terjatve se bo torej ugotavljala v pravdnem postopku, če bo upnik vložil tožbo.
Če pogodbena stranka, ki ni odgovorna za neizpolnitev pogodbe, zahteva od druge stranke vrnitev dvojne are, ne more poleg vrnitve dvojne are zahtevati še povrnitev škode, zlasti če ta škoda ne presega zneska are.
načelo dispozitivnosti - sprememba tožbe - istovrsten tožbeni zahtevek - glavna obravnava - postopek s pritožbo
Sodišče je pri sojenju vezano na dejansko podlago (tožbeni temelj) tožbenega zahtevka, da je sporna nepremičnina posebno premoženje tožnika in mora tožbeni zahtevek zavrniti, če spozna, da gre na drugačni dejanski podlagi za skupno premoženje pravdnih strank.
S tem, ko je namesto podpisa oporočiteljice na pismeni oporoki pred pričami (čl. 64 ZD) le križec, pa obličnost, zahtevana v citiranem zakonskem določilu, ni izpolnjena. V izjemnih razmerah bi se taka oporoka lahko štela za ustno oporoko.
Določilo čl. 149 Stanovanjskega zakona se uporabi le v primeru, če stanovalec kot podnajemnik živi v stanovanju več kot dve leti do uveljavitve Stanovanjskega zakona. Na tako tolmačenje kaže sistemizacija zakona, saj je določilo 149. čl. uvrščeno v prehodne in končne določbe.
Ker je bilo na naroku glavne obravnave med strankama kot nesporno ugotovljeno, da sta njuna solastniška deleža na skupnem premoženju enaka, sodišču ni bilo treba izvajati nobenih dokazov zaradi ugotavljanja višine solastniških deležev.
SZ člen 117. ZSR člen 4, 4/2, 4/2-2, 4, 4/2, 4/2-2.
stanovanje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš
Tožena stranka je tožniku z odločbo dodelila le ležišče v garsonjeri.
S tem, ko je še drugemu delavcu z enako odločbo dala to opremljeno garsonjero v uporabo, je tožena stranka ustvarila za to stanovanje enak režim, kot je veljal za sobe v samskem domu. Tožnik, ki je s sodelavcem zatem 10 let enakopravno uporabljal sporno garsonjero kot samsko sobo, brez družine, na njej ni mogel pridobiti stanovanjske pravice in ne more zahtevati, da se mu proda.
ZPP (1977) člen 215, 215/1, 215, 215/1. ZD člen 2, 132, 2, 132.
dedičev prevzem pravdnega postopka
Dedič vstopi v pravno razmerje s smrtjo zapustnika - tožnika. Za dedičev prevzem pravdnega postopka so dovolj tudi konkludentna dejanja in ni pogoj izrecna izjava o prevzemu.
Preiskava ne more biti namenjena zbiranju dokazov in podatkov, ki bi šele lahko utemeljevali sicer obstoječ sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje.
Izvajalec, ki je v pogodbenem razmerju z naročnikom del, je odgovoren tudi za delo podizvajalcev in torej tudi za odpravo ugotovljenih napak, ki jih je pri delu zagrešil podizvajalec.
Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve mora biti izkazana subjektivna nevarnost, da bo dolžnik s svojim ravnanjem s premoženjem oziroma sredstvi skušal onemogočiti ali precej otežiti izterjavo. Za obstoj te predpostavke pa sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni dovolj raziskalo.
Varščina se lahko položi samo v gotovini, ne pa tudi v vrednostnih papirjih.
Začasna odredba z nalogom organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, da mora dolžniku ali komu drugemu po dolžnikovem nalogu odreči izplačilo denarnega zneska z dolžnikovega računa (4. točka 1. odst. 266. čl. ZIP), učinkuje od dneva, ko je bil tej organizaciji vročen sklep o izdaji začasne odredbe. To pa še ne pomeni, da tečeta od tega trenutka tudi čas, ki ga sodišče določi za trajanje začasne odredbe ter rok za vložitev tožbe (1. odst. 272. čl. ZIP). Začetek tega časa oziroma roka (če seveda ni določen s samim sklepom, kar bi bilo zaradi jasnosti najbolje) je odvisen od trenutka, ko je bil sklep o začasni odredbi vročen strankama. Če ni bil vročen obema hkrati pa je odločilna vročitev tisti stranki, ki ji je bil sklep vročen prej.
Za razjasnitev vprašanj, ki so pomembna pri odločitvi o dovolitvi nujne poti je zlasti glede tistih vprašanj, ki zadevajo ugotavljanje koristi predlagatelja in obremenitev zemljišča, po katerem naj bi nujna pot potekala, treba zaslišati izvedenca kmetijske stroke.
ZKD člen 8. ZTLR člen 42. Odlok o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Grosuplje (1991) člen 2, 5, 7, 14.
aktivna legitimacija za tožbo - priključitev na zasebni vodovod - soglasje za priključitev - vodovodne naprave v solasti fizičnih oseb - izgradnja vodovoda - lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - soglasje upravljalca vodovodnega omrežja
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje napačno tolmačilo določila Odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Grosuplje, iz katerih jasno izhaja, da je tretjetožena stranka Komunalno podjetje upravljalec objektov in naprav za zajemanje, dovajanje in čiščenje pitne vode v občini Grosuplje (2. člen citiranega odloka), kamor spadajo tudi sekundarni priključki in vodovodni priključki z vodomeri (5. člen citiranega odloka). V okvir upravljanja pa spada, kot izhaja iz navedenega odloka, tudi priključitev uporabnikov na vodovodno omrežje (7. člen). Zato ni bistvenega pomena, kdo je lastnik oz. s čigavimi sredstvi je bil sekundarni vod izgrajen, kot je zmotno štelo prvostopno sodišče, ampak je bistvenega pomena, kdo je pooblaščen upravljati ter v posledici tega odločati o priključitvah na vodovodno omrežje, na kar pravilno opozarja pritožba. Prav tako pa je prvostopno sodišče napačno tolmačilo določbo 8. člena Zakona o komunalnih dejavnostih, saj prepoved razpolage v pravnem prometu s komunalnimi objekti in napravami, v danem primeru ne pomeni, da tretjetožena stranka ne more sama obremeniti napeljave, last tožeče stranke, ampak pomeni prepoved razpolage, prepoved prodaje ali kakšne druge odtujitve, kot pravilno trdi pritožba.
V sporu zaradi motenja posesti je tožena stranka uspešno ugovarjala, da je med posestnim sporom v drugi (petitorni) pravdi, ki je teklo sočasno, pridobila pravico do posesti (ugovor petirorium absorbet possesorium). Sodna odločba, izdana v petitorni pravdi, je pravnomočna in izvršljiva, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti zavrnilo.
Če družbeno podjetje kot soustanovitelj novega podjetja v mešani lastnini vloži nepremičnine, odvzete s pozneje razveljavljeno kaznijo zaplembe premoženja, kot kapitalski vložek z izraženo denarno vrednostjo v sedanji družbi kot ustanoviteljske delnice, to ne predstavlja pravne ovire za vrnitev zaplenjenega premoženja po 2. odstavku 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem zemljišču
Pridobitev lastninske pravice z gradnjo na tujem zemljišču pred uveljavitvijo ZTLR se presoja po pravnih pravilih paragrafa 418 ODZ.
Pošteni graditelj postane tudi lastnik zemljišča, če njegov lastnik, ki je za gradnjo vedel, te ni takoj prepovedal. Enaka je ureditev takega primera po ZTLR.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina
Upnik uveljavlja odškodninski zahtevek, ki je po njegovih navedbah nastal iz nezakonitega ravnanja ali kaznivega dejanja. Listine, ki jih je predložil lahko služijo kot dokazne listine v event. pravdnem postopku potem, ko bo upnik vložil redno tožbo, niso pa verodostojne listine v smislu 21. člena ZIP.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 12.
zaščitena kmetija - dedovanje kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev
Določbe ZDKZ se uporabljajo le v primeru, če je bila ob uvedbi dedovanja kmetija že zaščitena z odločbo ali pa je bil upravni postopek za določitev zaščitene kmetije že v teku.
izpraznitev nezakonito zasedenega stanovanja - pravica do uporabe stanovanja - odklonitev sklenitve najemne pogodbe
Imetnik pravice do uporabe stanovanja po 34. členu Zakona o stanovanjskih razmerjih, ki je neupravičeno odklonil sklenitev najemne pogodbe z lastnikom stanovanja, uporablja stanovanje nezakonito. Zoper njega lahko lastnik stanovanja vloži tožbo na izpraznitev stanovanja na podlagi 58. člena Stanovanjskega zakona.