revizija - izdana začasna odredba - težko popravljiva škoda
Revident, ki je kot oseba javnega prava pristojen in odgovoren za izvrševanje določenih javnih nalog, lahko svoj interes za izdajo začasne odredbe utemeljuje na pravnem varstvu pred izpolnitvijo obveznosti, ki bi po njegovem mnenju privedla do kršitve zakona na področju njegove pristojnosti. Posledično je tudi razumno, da škodo revident utemeljuje prav v prizadetosti navedenega vidika svojega položaja in mu ga ni treba utemeljevati z osebno in konkretno prizadetostjo lastnih (osebnih) koristi kot to velja za zasebnopravne subjekte, kolikor bi tako utemeljevanje sploh bilo mogoče.
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe skladno z načelom sorazmernosti tudi presodilo, da bi bile posledice izvršitve odločbe tožene stranke za revidenta hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvršitve v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta, še posebej zato, ker posebna prizadetost javne koristi z izdajo začasne odredbe ni izkazana.
pokojninska doba - dodana doba - potrebna doba - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - izdaja odločbe
Zavzemanje tožeče stranke, da ZPIZ-1 daje možnost uveljavljanja dodane dobe za istega otroka obema staršema, v tem primeru dve leti, če so izpolnjeni drugi pogoji, je zmotno. Besedno zvezo mati ali oče veže ločni veznik „ali“, ki daje dve možnosti; to je prvo ali drugo, ne pa obeh hkrati. Lahko pa si dobo skrbi za otroka v prvem letu starša porazdelita.
Dodana doba ni pokojninska doba. Je doba, ko posameznik ni bil zavarovan, za to dobo niso plačani prispevki, se pa kljub temu upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe. Z ugotovitveno odločbo, da ima posameznik dodano dobo po ZPIZ-1, si ne more zagotoviti ugodnosti, ki jih zakon ob nastopu zavarovalnega primera ne pozna, ne ureja oziroma v prehodnih določbah ne določa, da se upoštevajo določbe prejšnjih predpisov. Pogoji za uveljavitev posamezne pravice se ugotavljajo ob vložitvi zahtevka na podlagi veljavnega predpisa.
Posebna doba se všteva v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, pri čemer ta doba vpliva na odmerni odstotek, medtem ko je dodana doba ugodnost, da je posamezniku kljub neizpolnjevanju pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine ta pokojnina priznana, pri čemer dodana doba ne vpliva na njeno odmero. Slednje jasno izhaja iz jezikovne razlage pojmov, definiranih v 8. in tudi v 193. členu ZPIZ-1.
ZMZ člen 2, 2/2, 2/3, 7, 7/1, 26, 27, 28, 34. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in S veta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 23. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/2.
mednarodna zaščita - status begunca - priznan status subsidiarne oblike zaščite - strah pred preganjanjem - izrek odločbe o priznanju statusa
Pritožnica utemeljenega strahu pred preganjanem ni izkazala, saj ni navedla nobenih relevantnih okoliščin v smislu 26. in 27. člena ZMZ. Tako ni navedla nobenih konkretnih dogodkov oziroma težav, ki bi jih dejansko sama imela zaradi svoje vere ali narodnosti, navajala je splošna dejstva, tudi ni navedla nobenih osebnih okoliščin, s katerimi bi prošnjo individualno utemeljila (s svojimi konkretnimi težavami), ampak je navajala na splošno težave, ki jih imajo pripadniki njene narodnosti oziroma vere, ki so posledica vojnih razmer.
V zvezi z okoliščinami, ki jih pritožnica zatrjuje in so posledica vojne v izvorni državi, pa sta tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno ugotovila, da so zadostna podlaga za priznanje statusa subsidiarne oblike zaščite. Ta je bil pritožnici tudi priznan.
V izreku odločbe, s katero se odloči o prošnji za mednarodno zaščito, ki jo je vložil prosilec, in se mednarodna zaščita prizna, se odloči tako, da se prošnji za mednarodno zaščito ugodi in se ta prizna v obliki, za katero so izpolnjeni z ZMZ predpisani pogoji. V izreku odločbe se torej ne odloči posebej o statusu begunca in tudi ne posebej o statusu subsidiarne zaščite.
mednarodna zaščita - priznan status subsidiarne oblike zaščite - preganjanje - resna škoda - glavna obravnava - odločanje na seji - izrek odločbe o priznanju statusa
Za utemeljeno uveljavljanje preganjanja ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju, ampak mora biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana. Prosilec mora svojo prošnjo utemeljiti individualno, torej glede na svoje okoliščine oziroma lastnosti. Za priznanje statusa begunca je ključnega pomena individualna ogroženost posameznika.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite. Ne gre torej za dve pravici (za pravico do statusa begunca in pravico do statusa subsidiarne zaščite) in dva samostojna zahtevka, temveč sta to le dve obliki ene pravice, to je pravice do mednarodne zaščite.
Sodišče je odločalo na seji in ni opravilo glavne obravnave, na kateri bi izvajalo dokaze na način, ki bi omogočal soočenje izjav stranke z izjavami drugih (kot prič) in s tem ugotavljanje njihove verodostojnosti. Hkrati pa je svojo odločitev oprlo na dokaz, ki je bil izveden na prejšnji glavni obravnavi (pred drugim senatom), v zvezi s katero so bile ugotovljene kršitve. Zato je njegova obrazložitev notranje kontradiktorna.
Pritožnik ni izkazal razlogov, ki bi utemeljevali, da bi s plačilom 40 % sodne takse v znesku 118,40 EUR prišlo do občutnega zmanjšanja njegovih sredstev za preživljanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - kršitev bolniškega staleža - okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka - izguba zaupanja
Sodišče je utemeljeno presodilo, da so navedbe tožene stranke, zakaj je ta štela, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, pavšalne in nezadostne. Pri tem je navedlo, da očitek tožene stranke, da je bil tožnik nekritičen do očitanih kršitev, ne drži. Upoštevaje tudi tožnikove osebne okoliščine (bivanje v samskem domu, bivanje sestrine družine v bližini, h kateri se je tožnik v spornih dneh zatekal, dejstva, da je tožnik čakal na operacijo hrbtenice), so vsekakor okoliščine, zaradi katerih ob ugotovljeni teži tožnikovih kršitev niso utemeljene ugotovitve tožene stranke, da s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka.
odpravnina zaradi odpoklica poslovodje - drugi ekonomsko poslovni razlogi - izguba zaupanja - razlaga pogodbe - neobrazložen sklep o odpoklicu
Iskanje skupnega namena pogodbenikov prihaja v poštev le pri razlagi spornih pogodbenih določil. Da pa bi stranka dosegla ugotavljanje dejanskega stanja v tej smeri, bi morala najprej ustrezno izkazati „spornost“ pogodbenega določila oziroma zasejati dvom o jasnosti pogodbenih določil, nato pa ponuditi konkretno trditveno podlago in dokaze v zvezi z resničnim namenom.
Revizijsko sodišče se v celoti strinja s presojo sodišč nižje stopnje, da odpoklic iz razloga „nezaupanja“ ne pomeni odpoklica iz „drugih ekonomsko poslovnih razlogov“ in da zato tožnik na podlagi določila 15. člena pogodbe o zaposlitvi nima pravice do odpravnine. Pri tem se drugostopenjsko sodišče ni oprlo zgolj na določbe ZGD-1, kot mu to očita revident, temveč je to navedlo kot dodatni argument ob tem, da že po naravi stvari izguba zaupanja kot subjektivno dejstvo ne more pomeniti ekonomsko poslovnega razloga, ki je objektivne narave.
Tudi če je bil sklep o odpoklicu neobrazložen ali pa če toženka dejansko ni imela utemeljenih razlogov za odpoklic, to v konkretnem sporu ne more vplivati na tožnikovo pravico do odpravnine, saj v pogodbi o zaposlitvi ni predvideno, da bi bil tožnik upravičen do odpravnine, če bi bil odpoklican iz neutemeljenih razlogov. Zaradi tega tudi ni bilo treba presojati utemeljenosti odpoklica tožnika z mesta poslovodje.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 89, 89/1, 89/2, 102. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. KPND člen 31.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog - prenehanje potreb po delu - obrazložitev odpovedi - dejanski razlog odpovedi - odpoved večjemu številu delavcev - uporaba kriterijev za odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev
Tožena stranka je v odpovedi navajala ekonomske okoliščine (dejstva) v utemeljitev ekonomskega razloga. S tem je utemeljila tudi organizacijski razlog. Zato sta sodišči druge in prve stopnje s tem, ko sta presojali oba razloga (ekonomskega in organizacijskega), ostali v okviru dejanskih razlogov iz odpovedi.
Ker gre v obravnavanem primeru za individualno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, tožena stranka ni bila dolžna uporabljati kriterijev za določitev presežnih delavcev iz 102. člena ZDR-1 oziroma 31. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji..
Tožnica zmotno izhaja iz dejstva, da naj bi jo tožena stranka izbrala izmed vseh zaposlenih brez utemeljitve objektivnih kriterijev in ji nato odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Pri tem spregleda, da ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi v posledici ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedala, ker je bilo naloge tega delovnega mesta najlaže prerazporediti med preostale zaposlene.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - teža kršitev
Kršitev, zaradi katere je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, sama zase ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnje opozorilo (ali celo več opozoril) ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - soglasje za upravljanje dejavnosti s. p. - preklic soglasja
Soglasje k opravljanju popoldanske dejavnosti je enostranska izjava volje, ki bi morala biti izrecno preklicana, da bi prenehala veljati. Izjava o prenehanju premoženjskih ali nepremoženjskih zahtevkov iz prve pogodbe o zaposlitvi že gramatikalno in logično tudi ne pomeni in ne more pomeniti preklica izjave o soglasju k popoldanskemu s.p.
Revizija tožnika ni utemeljena. Tožnik se dejansko zavzema za uporabo valorizacijskih količnikov iz 35. člena ZPIZ-2, brez preračuna s faktorjem 0,732. To bi pomenilo obid določbe tretjega odstavka 391. člena ZPIZ-2. Besedilo določbe tretjega odstavka 391. člena ZPIZ-2 je jasno in ne omogoča razlage, za katero se smiselno zavzema tožnik in sicer, da se uporabijo valorizacijski količniki iz ZPIZ-2, ne pa tudi preračun s faktorjem 0,732. Razlaga tožnika tudi sistemsko ni sprejemljiva.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrnitev dokaznega predloga - dopolnjevanje obrazložitve v drugostopenjski sodbi - pravno pomembna sporna dejstva
Sodišče druge stopnje odsotnosti razlogov za zavrnitev ni videlo kot kršitve procesnih določb, ampak je prvo vsebinsko obrazložilo, zakaj naj bi bili dokazni predlogi revidenta zakonito zavrnjeni, vendar je pri tem v svoji obrazložitvi sledilo nekaterim bistvenim protislovjem, ki izhajajo iz prvostopenjske sodbe. Ta protislovja onemogočajo sklepanje na siceršnjo „nepotrebnost“ predlaganih dokazov iz celotne obrazložitve prvostopenjske sodbe, ki bi za tako sklepanje morala biti notranje konsistentna.
ZJU člen 5, 16, 73, 73/1, 147, 151, 152a. ZDR-1 člen 17.
imenovanje v naziv - javni uslužbenec - pogodba o zaposlitvi za določen čas - izstavitev pogodbe o zaposlitvi - plačilo po dejanskem delu
Ob ugotovitvi nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi za določen čas pride do transformacije te pogodbe, in sicer tako, da sodišče prizna obstoj tiste pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki jo je imel delavec (nazadnje) sklenjeno.
Delavec ima pravico zahtevati izstavitev pogodbe o zaposlitvi, če pisna pogodba ni sklenjena in se opravlja delo brez nje, ne pa tudi v primeru, ko je pisna pogodba sklenjena, dejansko pa delavec opravlja drugo delo. Sodno varstvo za izstavitev drugačne pogodbe o zaposlitvi od obstoječe ni predvideno.
Če je kljub sklenjeni pogodbi o zaposlitvi tožnica dejansko opravljala drugo, zahtevnejše delo, ji pravic, ki izhajajo iz tega delovnega mesta samo zato, ker ni bila imenovana v naziv, ki je pogoj za opravljanje dela na tem delovnem mestu, ni mogoče odreči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0018689
ZPP člen 4, 4/1, 29, 236a, 236a/2, 236a/6, 339, 339/1, 339/2-8. ZMZPP člen 48, 48/1, 64, 67, 67/2. ZZZDR člen 59, 59/2.
dokazovanje - priče - pisna izjava priče - zavrnitev dokaznega predloga - načelo neposrednosti - pristojnost slovenskega sodišča - stalno prebivališče pravdnih strank - kraj, kjer leži pretežni del nepremičnin - premoženjska razmerja med razvezanimi zakonci - skupno premoženje - povrnitev vlaganj - posebno premoženje - vlaganja v posebno premoženje zakonca - subrogacija - tožbeni zahtevek - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kljub določbi šestega odstavka 236.a člena, po katerem mora sodišče zaslišati priče, ki so pravilno podale pisne izjave, če stranka to predlaga, namreč lahko sodišče vendarle tudi argumentirano zavrne takšen dokazni predlog.
V konkretnem primeru gre namreč za zahtevek stvarnopravne narave - predmet tožbe so vlaganja (denarni in fizični prispevki v času trajanja zakonske oz. izvenzakonske skupnosti) iz skupnega premoženja zakoncev oz. izvenzakonskih partnerjev (pravdnih strank) v posebno premoženje enega od partnerjev - toženke. Kljub temu pa ne pride v poštev 64. člen ZMZPP, po katerem je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah, če je nepremičnina na ozemlju Republike Slovenije (po nasprotnem razlogovanju - torej ne tudi v primerih, če je nepremičnina oziroma kakšna nepremičnina na ozemlju druge države). Konkretni spor namreč evidentno ni spor o kakšni stvarni pravici na nepremičnini. Prav tako pa ni mogoče uporabiti cit. določbe drugega odstavka 67. člena ZMZPP, saj je predmet te pravde denarni zahtevek iz naslova realne subrogacije (dejansko gre za civilno delitev skupnega premoženja) zaradi že prodanega premoženja (v tem delu prodane nepremičnine v Republiki Hrvaški) uperjen zoper toženko, ki živi v Sloveniji, torej osredotočen na njena tukajšnja denarna sredstva (genus). Torej sploh ne gre za problematiko nahajanja dela spornega premoženja v tujini in tako ne za spor z mednarodnim elementom.
spor o pristojnosti - izvršba na nepremičnino - kumulacija izvršilnih sredstev - dodatno sredstvo izvršbe - kraj, kjer leži nepremičnina
Za nepremičninsko izvršbo je tudi v zvezi z dodatnim sredstvom izvršbe krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je nepremičnina (prvi odstavek 166. člena ZIZ). Nepremičnine, na katerih je bila dodatno predlagana izvršba so vse v katastrski občini Malija, ta pa spada na območje piranskega okrajnega sodišča.
ZPrCP člen 45. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost imetnika motornega vozila - povrnitev škode - prometna nesreča - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predpostavke za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP (vprašanje v zvezi z odgovornostjo imetnika motornega vozila, kršitvijo pravila o vključevanju z neprednostne ceste, kršitvijo pravila o omejitvi hitrosti).
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - nepravdni postopek - postopek zaradi odvzema roditeljske pravice
V nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. člen Zakona o nepravdnem postopku). Ker zakon v petem poglavju, v katerem ureja postopek za odvzem in vrnitev roditeljske pravice, ne določa drugače, revizija ni dovoljena in je zato tudi ni mogoče dopustiti.
Zahtevanim formalnim pogojem iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP predlagateljica ni zadostila. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki upravičuje odločanje Vrhovnega sodišča tega, je nepopoln.
KZ-1 člen 172, 172/1. ZKP člen 18, 238, 240, 240/2, 395, 395/1.
spolna zloraba slabotne osebe – zakonski znaki kaznivega dejanja – konkretizacija zakonskih znakov
Slabotnost osebe, ki je napadena s spolnimi dejanji, se nanaša tako na njeno prizadetost na duševnem področju, kot tudi na nemoč v fizičnem smislu. Varstveni objekt je pravica do spolne samoodločbe oseb, ki zaradi stanja (slabosti) niso sposobne izraziti svojega nasprotovanja storilčevemu ravnanju oziroma dati veljavne svobodne privolitve k posameznim spolnim dejanjem.