spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - javni sklad - spor zaradi kršitve pogodbe - civilnopravno razmerje
V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene pogodbe o neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcu. Gre torej za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
obličnost - dogovor pogodbenih strank o obliki pogodbe - veljavnost pogodbe - pogodba o odstopu terjatve - obvestilo dolžniku o odstopu terjatve
Kadar pogodbeni stranki veljavnost pogodbe pogojita z njeno obličnostjo, je za presojo veljavnosti pogodbe v nadaljevanju odveč ugotavljati, kakšen namen sta pri tem zasledovali. Odgovor na vprašanje veljavnosti pogodbe daje namreč že zapis njunega dogovora.
Način seznanitve dolžnika za nastop posledic pogodbe o odstopu dolga ni odločilna, zato nanjo tudi ne more vplivati dogovor strank pogodbe o odstopu dolga, da bo pogodba v primeru obvestitve dolžnika sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nov dokaz - revizija - revizijske navedbe - konkretizacija navedb v pravnem sredstvu
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.
Predlagateljica v predlogu ne pojasni konkretizirano, kako bi pogodba in aneks k pogodbi vplivala na dokazni postopek in dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje, zlasti ob dejstvu, da je sodišča prve stopnje kronološko, jasno in pregledno obrazložilo prehod pravice (so)uporabe spornih zemljišč na tožečo stranko.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003078
ZASP člen 69, 70, 75, 75/2, 76, 76/1, 113, 113/2. OZ člen 5.
dopuščena revizija - materialna avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - prodajna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - uporabniško ime in geslo - izvorna koda - dostop do izvorne kode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dikcija o prenosu »posamičnih materialnih avtorskih pravic« ne pomeni, da se ne morejo (naenkrat) prenesti vse take pravice.
Načelo vestnosti in poštenja, ki ga morajo udeleženci obligacijskih razmerij spoštovati pri izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij (5. člen OZ), je vodilo, s pomočjo katerega je mogoče presojati modalitete ohlapno opredeljenega izpolnitvenega ravnanja.
Toženec ni imel razloga, da bi tožnico že vnaprej še posebej opozarjal na lokacijo izvorne kode in postopek dostopa do nje. Tožnica je bila sama zavezana takoj preveriti najmanj to, ali ji izročeno dejansko omogoča tako uporabo Programa, kot tudi dostop do izvorne kode in njen prenos.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003057
ZGD-1 člen 504, 504/2, 505, 523, 523/3. ZPP člen 285.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odgovornost poslovodje družbe - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odškodninska tožba - soglasje k vložitvi tožbe - soglasje družbenika - materialno procesno vodstvo
Odločitev edine družbenice tožnice o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženca (nekdanjega direktorja) predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku. Če obstoj takšne odločitve oziroma sklepa družbenice o soglasju k vložitvi tožbe v postopku ni zatrjevan in izkazan, kot to velja za obravnavani primer, je to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZIZ člen 40c, 42c, 54, 100, 136. ZPP člen 15, 17, 24, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena ZIZ tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (tretji odstavek 40.c člena ZIZ). Pri tem je za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.
ZJN-2 z novelo A in Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (vključno z njenim 6. členom) nista uvedla neposrednih obveznih plačil naročnika podizvajalcem mimo pogojev po 631. členu OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik drugostopenjskega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Okoliščina, da je višja sodnica tožnikova žena ter mati prvega in drugega toženca, pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Temu pa zagotovo prispevajo tudi trditve višjega sodišča o „kolegialnih in prijateljskih odnosih“ sodnikov Višjega sodišča v A. z višjo sodnico, ki je s strankami v postopku v najožjem sorodstvenem razmerju.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4003058
ZGD-1 člen 263. OZ člen 346, 352, 352/2, 352/3, 766, 766/1.
delniška družba (d. d.) - vodenje poslov družbe - obveznosti uprave družbe - odgovornost uprave družbe - sui generis terjatev - korporacijska terjatev - mandat - naročilo - povrnitev škode - zastaranje odškodninske terjatve
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju. Upravo z imenovanjem vežejo določene obveznosti pri vodenju poslov družbe, katerih kršitev utemeljuje njeno odškodninsko odgovornost napram družbi. Takšna značilnost razmerja terja uporabo določb OZ-a o zastaranju terjatev iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišča - protipravnost - dvom v nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi Okrožno sodišče v Ljubljani presojalo dopustnost svojega lastnega ravnanja. To bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba za umik objave - blatenje sodnikov na spletu
V obravnavanem sporu se zahtevek tožnice nanaša na odstranitev javnih objav s spletne strani www.....si, v katerih tožena stranka med drugim blati tudi sodnike in sodnice Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani ter piše o vloženih kazenskih ovadbah zoper te sodnike. Če bi v tem sporu odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, v primeru vložene pritožbe pa tudi Višje sodišče v Ljubljani, bi utegnil biti prizadet videz objektivne nepristranskosti teh dveh sodišč, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4003054
ZPP člen 1, 18, 371, 371/2, 384, 384/4, 377. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/1, 18/4, 18/5, 18/6, 19, 19/1, 19/2, 19/6, 26, 26/2, 32, 40, 40/1, 52.
dopuščena revizija - sodna pristojnost - upravna pristojnost - koncesijska pogodba - komunalnimi odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - izvajanje lokalne javne službe - dovoljenost revizije - sklep v zvezi z zavrženjem predloga za izdajo začasne odredbe - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje revizije
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
Ker je sodišče prve stopnje šele v sodbi ustrezno obrazložilo zavrnitev ostalih dokaznih predlogov pravdnih strank, sta se stranki lahko šele v sodbi seznanili z razlogi za njihovo zavrnitev, zato je bila pritožbena graja teh razlogov pravočasna.
stvarni vložek - podjemna pogodba - delujoč podjem - vrednotenje stvarnega vložka - metode ocenjevanja vrednosti podjetij - statična metoda - dinamična metoda - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - prevrednotenje stvarnega vložka
Toženkina izbira dinamične metode in na njeni podlagi ocenjena vrednost stvarnega vložka je bila potrjena z mnenji treh pooblaščenih revizorskih hiš. Upoštevaje slednje ter odsotnost jasnih in natančno določenih pravil (zakonskih pravil ali pa pravil ekonomske stroke) v zvezi z dolžno uporabo točno določene metode za vrednotenje delujočega podjema, bi bilo, tudi če bi se v postopku izkazalo, da izbira dinamične metode v obravnavanem primeru ni bila primerna, naklep ali hudo malomarnost (opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka) toženke pri izbiri metode težko ali praktično nemogoče dokazati.
OZ člen 171, 171/2, 458, 458/1, 468, 468/1, 468/2, 468/3, 470, 470/2, 478. Uredba št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme priloga II, poglavje proizvodnja člen 4. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 15, 17. ZKrmi člen 3, 4. ZVMS člen 28, 33. Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme člen 5, 8. Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi - Priloga I. Uredba Komisije (EU) št. 574/2001 z dne 16. junija 2011 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in konsolidaciji prilog I in II k Direktivi - Priloga I.
poslovna odškodninska odgovornost - stvarne napake - refleksna škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - skrbnost dobrega strokovnjaka - proizvodnja krme - varnost krme
Držijo revizijske navedbe tožnice, da do škode ne bi prišlo, če toženec ne bi dobavil okužene koruze, vendar pa bi tožnica nastanek škode lahko preprečila, če bi v kateri koli fazi proizvodnje opravila zahtevane kontrole na nedovoljene snovi v dopolnilnih krmnih mešanicah oziroma krmi, med drugim tudi na aflatoksin B1. Za varnost krme v skladu z zakonodajo pa je odgovoren proizvajalec krme. Zato je bila vzročna zveza med ravnanjem toženca kot pridelovalcem koruze in nastalo posredno škodo pretrgana z nedopustnim oziroma neskrbnim ravnanjem tožnice oziroma njene pravne prednice in je tožnica v prvi vrsti v celoti sama odgovorna zanjo.
Tako kot je vprašanje vzročne zveze v sklepni fazi vprašanje pravnovrednotne pripisljivosti, velja enako glede vprašanja pretrganja vzročne zveze. Pravna presoja tožničine opustitve v luči standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka zato utemeljuje sklep o pretrganju vzročne zveze, zaradi česar je breme posredne škode v pravni sferi tožeče stranke. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena.
Pritožbeni očitki ne ponudijo argumentov, ki bi za odločitev o preživnini odrezali pristojnost sodišču v BIH. Celo nasprotno, pritožnik se sklicuje na drugo odločbo sodišča v Bihaču, ki ni predmet postopka in v kateri naj bi mu bilo naloženo plačevanje preživnine v nižjem znesku. Vprašanje dejanskega plačila preživnine je okoliščina, ki jo bo pritožnik lahko uveljavil v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
ZTLR člen 28, 28/2,72, 72/1, 72/2. ZKZ (1973) člen 19, 20, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - priposestvovanje - dobrovernost - status zemljišča - trditveno in dokazno breme
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ).
Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi izjemno hude maščobne embolije takoj po nezgodi kasnejša oskrba desne stegnenice ni bistveno vplivala na poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja. Posledično je pravilen materialnopravni sklep, da nastale škode ni mogoče pripisati medicinski napaki druge toženke.
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 22, 123, 123/1, 123/3.
načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - huda telesna poškodba - protipravnost - silobran
Če se v zahtevi za varstvo zakonitosti z navedbami o skrajni sili oziroma silobranu izpodbija pravnomočna sodba zaradi kršitve kazenskega zakona, utemeljuje pa z nestrinjanjem z dokaznimi zaključki obeh sodišč nižjih stopenj o dejanskih okoliščinah očitanega kaznivega dejanja, gre za nedovoljeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.