inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - nedovoljen poseg - sanacija posega v prostor
V skladu z načelom zakonitosti iz 9. člena ZUP se (ne)dovoljenost posega presoja po predpisih, ki so veljali v času njegove izvedbe. Zato bi moral upravni organ ugotoviti, kdaj je do posega prišlo, ter njegovo (ne)dovoljenost presojati glede na tedaj veljavno zakonodajo. To je v obravnavanem primeru še zlasti relevantno zato, ker so po prej veljavnih predpisih veljale določene izjeme pri posegih v vodna zemljišča, npr. po drugem odstavku 46. člena Zakona o vodah (Ur. l. SRS št. 38/81 in naslednji) oziroma po drugem odstavku 33. člena Zakona o vodah (Ur. l. SRS št. 16/74).
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Za odločanje v upravnem sporu mora tožnik izkazati, da ima namen počakati na sodno odločitev, ki bi lahko bila v njegovo korist. Kljub temu se tožnik do izdaje tega sklepa v azilni dom ni vrnil oziroma sodišče o tem ni bilo obveščeno, tožnik pa tudi ni navedel kakršnih koli okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bil njegov odhod posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
Ker gradbeno dovoljenje, ki ga tožnik izpodbija v upravnem sporu, zaradi odprave ne učinkuje in ne posega več v pravni položaj tožnika, tožnik za tožbo v upravnem sporu ne izkazuje več pravnega interesa. Zato je sodišče tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - vložitev prošnje za mednarodno zaščito - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - namera - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel opozorilo na registracijskem listu, da tožnik pred sprejemom prošnje ne sme samovoljno zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma ter da se bo v nasprotnem primeru njegova namera štela za umaknjeno in da bo lahko pridržan skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, nakazuje tudi dejstvo, da je dne 16. 10. 2022, ko je bil prijet na železniški postaji Logatec, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito.
energetika - dejavnost distribucijskega operaterja - distribucijsko omrežje električne energije
Proizvodni procesi pomembnega dela končnih uporabnikov oziroma dela končnih odjemalcev, ki letno porabijo znaten del zemeljskega plina z delovnim tlakom 1 bar, morajo biti integrirani zaradi uporabe tehničnega standarda, oziroma tlaka 1 bar, ki predstavlja poseben tehnični razlog v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode, kar je dovolj za dopolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Hkrati pa sodišče meni, da z izdajo začasne odredbe tudi z ničemer ne bi bila prizadeta javna korist.
Tožena stranka je vodovodno omrežje zgolj prevzela v upravljanje zaradi izvajanja obvezne gospodarske javne službe. Tudi ni sporno, da v njegovo izgradnjo ni vložila nobenih proračunskih sredstev. Ob upoštevanju citiranih materialnopravnih podlag je tako po oceni sodišča utemeljen tožbeni ugovor, da tožena stranka komunalnega prispevka na tej podlagi ne bi smela odmeriti, če v izgradnjo te komunalne opreme, za katero je komunalni prispevek odmerila, ni financirala, temveč jo je prevzela v upravljanje brezplačno.Komunalni prispevek, ki je po svoji vsebini javna dajatev, je namreč plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme zavezanca občini.
GZ člen 106. GZ-1 člen 128, 128/1. ZUP člen 7, 139.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalen objekt - uporaba predpisa - načelo zakonitosti - pravica do izjave - načelo materialne resnice - pravica do spoštovanja doma - zavrnitev tožbe
Tožnica za gradnjo zadevnega novega objekta ni imela gradbenega dovoljenja. Tožnica se sicer sklicuje na gradbeno dovoljenje iz leta 1983, ki pa se nanaša na popolno obnovo obstoječe (stare) stavbe, zgrajene sicer pred letom 1967. Kot pa v izpodbijani odločbi ugotavlja inšpektorica, je bila novogradnja zgrajena tudi na drugi lokaciji (stara hiša se je ob gradnji nove hiše postopoma rušila), novogradnja se je zgradila tudi v drugih izmerah in ne gre torej za popolno obnovo obstoječega objekta, temveč za novogradnjo.
Poseg v pravico do spoštovanja doma predstavlja prisilna izvršitev odločbe o inšpekcijskem ukrepu in ne odločba o inšpekcijskem ukrepu zaradi nelegalne gradnje sama. Kadar inšpektor ugotovi, da je gradnja nelegalna, izreče ukrep odstranitve objekta ne glede na razmere inšpekcijskega zavezanca. Ne sme naložiti milejšega ukepa ali ga kar prezreti. Posledično inšpekcijski zavezanec s tožbo zoper odločbo o inšpekcijskem ukrepu v zvezi z nelegalnim objektom ne more priti do vsebinske presoje sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma. To pa bo lahko tožnica dosegla v okviru izvršbe inšpekcijskega ukrepa.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - namera - samovoljna zapustitev azilnega doma - nevarnost pobega
Da je tožnik razumel opozorilo, da pred sprejemom prošnje ne sme samovoljno zapustiti sprejemnih prostorov azilnega doma, da se bo v nasprotnem primeru njegova namera štela za umaknjeno in da bo lahko pridržan skladno z zakonom, ki ureja mednarodno zaščito, nakazuje tudi dejstvo, da je dne 16. 10. 2022, ko je bil prijet na železniški postaji Logatec, ponovno zaprosil za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/1, 84a/1-3. ZUS-1 člen 32, 32/3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - begosumnost - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni pravilna ugotovitev toženke, da je tožnik zapustil Republiko Ciper ilegalno ter na ilegalen način svojo pot nadaljeval proti drugim državam Evropske unije preden je njegov postopek zaključen, s čimer je toženka utemeljevala domnevo begosumnosti iz tretje alineje 84.a člena ZMZ-1.
Potrebnost izdaje začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katere se tožena stranka niti ni sklicevala, saj se do zahtevane začasne odredbe ni opredelila.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - poseg v osebno svobodo - odvzem prostosti - begosumnost - samovoljna zapustitev azilnega doma - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Ni sporno, da registracijskega lista prevajalec ni podpisal in da takrat tožniku prevajanje ni bilo zagotovljeno. Zato ni mogoče šteti, da je bil ta dokument tožniku preveden in da je bil ustrezno seznanjen z opozorilom glede posledic samovoljne zapustitve azilnega doma pred podajo prošnje.
Potrebnost izdaje takšne začasne odredbe je vsaj s stopnjo verjetnosti izkazana že zato, ker je izrek ukrepa v tej zadevi nezakonit. Nezakonita omejitev gibanja glede na navedene okoliščine obravnavane zadeve pomeni nedopusten poseg v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), kar je dovolj za napolnitev standarda težko popravljive škode, ki tožniku nastaja. Preprečitev njenega nadaljevanja odtehta tudi javne koristi, na katero se tožena stranka ni sklicevala.