ZDoh-2 člen 45. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - delo v tujini - stroški prevoza - zakonitost podzakonskega akta - uredba - exceptio illegalis
Ob ustavnoskladni razlagi 45. člena ZDoh-2 je davčni zavezanec upravičen do zmanjšanja davčne osnove od doseženih dohodkov iz delovnega razmerja za stroške prevoza na delo in z dela, kamor sodi tudi vožnja od prebivališča v Republiki Sloveniji, kjer prebiva njegova družina, v drugo državo, do mesta, kjer dejansko opravlja delo, in nazaj, kar velja ne glede na določbe 3. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006), torej ne glede na to, ali se od tega prebivališča vozi vsaj štirikrat tedensko, kar kot omejitev izhaja iz opredelitve pojma „običajnega prebivališča" iz drugega odstavka 3. člena Uredbe. Ta določba Uredbe je namreč v nasprotju s 45. členom ZDoh-2 ter presega ustavno dopustni obseg urejanja s podzakonskim predpisom, zato je v delu 3. člena, ki določa navedene omejitve za odmero dohodnine, v zadevah, kot je obravnavana, ni dopustno uporabiti (exceptio illegalis).
Odlok o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana (2013) člen 21, 21/1, 21/2.
izdaja dovolilnic za parkiranje - pogoji za izdajo dovolilnic - lastništvo - parkirni prostor - javna korist - načelo zakonitosti - vozilo
Če se dovolilnice po Odloku o urejanju prometa v Mestni občini Ljubljana izdajo za parkiranje vozil na električni pogon, ki se oddajajo v najem po sistemu ''souporabe'', je, ob odsotnosti drugačnega določila, jasno, da vlagatelj vloge za pridobitev dovolilnic mora biti tisti, ki v takšen najem oddaja takšna vozila, saj se parkiranje dovoli na takšnih parkirnih mestih le takšnim vozilom. Tožnik pa v tožbi niti ne zatrjuje, da bi bil on tisti, ki konkretna vozila oddaja v najem, niti v tej zvezi ne poda nikakršnih dokaznih predlogov (bodisi za ponovno izvedbo že izvedenih dokazov bodisi za izvedbo doslej še neizvedenih dokazov).
status kmeta - stranka z interesom - ničnost odločbe - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja. Primeri nedovoljenih ravnanj v citirani določbi našteti primeroma in ne izčrpno. Za to, da se neko ravnanje opredeli kot nedovoljeno dejanje, ni treba, da bi šlo za kaznivo dejanje ali prekršek. Lahko gre tudi za dejanje, ki pomeni zavajanje uradne osebe. Mora pa biti nedovoljeno dejanje zoper organ, ki je odločal, izkazano glede dejstev, ki kažejo kdo, kdaj in s kakšnimi konkretnimi dejanji je to storil ter na koga (katero uradno osebo) je pritiskal. Prav tako mora biti izkazana vzročna zveza, in sicer z dokazi za dejstva, na podlagi katerih je mogoče neposredno sklepati, da so prav ta dejstva povzročila, da je organ izdal upravni akt, ki ga sicer ne bi izdal s tako vsebino.
volitve - lokalne volitve - lista kandidatov - neveljavnost kandidature - kandidiranje na dveh listah - enakopravna zastopanost kandidatov po spolu
V sklepu Up-716/18, Up-745/18 z dne 17. 5. 2018 je Ustavno sodišče RS poudarilo, da ni v neskladju z Ustavo, da se od političnih strank oziroma predlagateljev list pričakuje skrbnost pri uresničevanju volilne pravice. Če ti ne ravnajo skrbno, zavrnitev kandidatne liste sicer pomeni poseg v volilno pravico, vendar ne zaradi ravnanja volilnih organov, temveč zaradi neskrbnosti predlagatelja liste. Pri presoji zakonitosti kandidatne liste pa je treba razlikovati položaj, ko predlagatelj predloži v potrditev listo kandidatov, ki že izhodiščno ne upošteva predpisanih pogojev, od položaja, ko je predlagatelj v potrditev predložil kandidatno listo, ki je te pogoje izpolnjevala, pa se je razmerje zastopanosti po spolu spremenilo zaradi kasneje ugotovljene neveljavnosti kandidature posameznega kandidata, ki je bila posledica izključno njegovega ravnanja in za katero predlagatelj liste ni mogel niti moral vedeti.
lokalne volitve - lista kandidatov - zavrnitev liste kandidatov - pravočasnost vloge
Po določbi drugega odstavka 4. člena ZVDZ se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. To pomeni, da morajo biti zahtevane vloge predložene organu, torej se morajo pri njem tudi nahajati, do izteka dneva, ki je določen kot zadnji dan roka. To pa tudi pomeni, da niso pravočasne vloge, ki so zadnji dan roka poslane priporočeno po pošti, temveč le vloge, ki jih pristojni organ zadnji dan roka že prejme.
Sklicevanje pritožnika, da je bila vložena kandidatura prepozna iz razloga, ker je pritožnik kot predstavnik liste zbolel za COVID-19, ni utemeljeno, saj bi lahko pritožnik za vložitev kandidature pooblastil tretjo osebo.
evidentiranje parcelacije - razlastitveni postopek - pripravljalna dela v zvezi z razlastitvijo - sprememba lastništva
Odločba o pripravljalnih delih pooblašča razlastitvenega upravičenca, da nastopa kot aktivna stranka v geodetskem postopku. Zaradi vrste postopka, oziroma, ker tožnik kot razlastitveni zavezanec v geodetskem postopku ni aktivna stranka, je njegov položaj v tem postopku drugačen, kot ostalih pridobiteljev, ki vstopijo v položaj aktivne stranke, in ne, ker spremembe lastništva v primerih „prisilnih“ parcelacij drugi odstavek 11. člena ZEN ne bi urejal.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - resna grožnja za javni red ali javno varnost - sorazmernost in nujnost ukrepa pridržanja - začasna odredba
Okoliščine, ki so bile razlog za izrek ukrepa omejitve gibanja, izhajajo iz uradnih zaznamkov, poročil ter zapisnikov. Čeprav je tožnik pretežno kršitve sicer zanikal, pa sodišče, na podlagi opravljenega zaslišanja tožnika, na katerem je tožnik priznal, da je tudi čezmerno užival alkohol, poleg zdravil za depresijo in da je prišel 30. 10. 2022 pijan v Azilni dom, ugotavlja, da je tožnik neprepričljiv glede zanikanja očitanih mu dejanj, do svojega ravnanja pa povsem nekritičen, glede na trditev na naroku za glavno obravnavo, da je njegovo obnašanje vzorno in da je on vzoren človek, ter nadalje ugotavlja, da že navedeno zadošča za ugotovitev ogrožanja osebne varnosti in javnega reda v smislu 4. alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1.
Težko popravljive škode tožnik samo s posplošenimi tožbenimi trditvami o nepravilni uporabi materialnega prava, kršitvami pravil postopka ter nepravilni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni izkazal.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdv člen 17. ZUS-1 člen 20, 20/1.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - izvršilni postopek - vezanost na tožbene navedbe
Iz tožnikovega trditvenega gradiva, ki se očitno sklicuje na napačne in za zadevo nepomembne dejanske okoliščine, ni razvidno konkretizirano in jasno razumljivo nasprotovanje presoji tožene stranke v izpodbijanem sklepu; zato sodišče v tem delu ni imelo podlage za nadaljnje preverjanje na to nanašajočega se in za odločitev v zadevi pomembnega dejanskega stanja.
ZVis člen 55, 56. Statut Univerze v Mariboru (2001) člen 190.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv redni profesor - pogoji za izvolitev v naziv - obseg sodne presoje - avtonomija univerze
Postopek za izvolitev v naziv visokošolskega učitelja in visokošolskega sodelavca se lahko začne le na osebno prošnjo kandidata, ki jo vloži v rektorat univerze in se postopek izvede po avtonomnih pravilih univerze. Postopek izvolitve v naziv je posebne vrste postopek, ni upravna zadeva kot tudi izpodbijana odločba ni upravna odločba sprejeta na podlagi določb ZUP, temveč avtonomna odločitev univeze.
V primeru volitev v nazive visokošolskoh učiteljev za strokovno in ne za oblastveno pravno presojo, glede katere bi bila toženi stranki podeljena upravna diskrecija. Jedro odločanja je tako utemeljeno v avtonomno določenih pravilih znanosti in stroke, ki se izvaja v okviru predpisanega postopka.
Sodno varstvo, ki ga predvideva v 59. členu ZVis, je namenjeno zgolj varstvu procesnih pravic kandidata v postopku v izvolitve v naziv.
Odločitev senata univerze glede izvolitve v naziv je volilna odločitev in ne odločitev po prostem preudarku. Gre za strokovno presojo, odločitev je sprejeta s tajnim glasovanjem, zato niti ni mogoče, da bi se člani senata morali izjasniti o tem, kako so glasovali in zakaj. Tudi presoja sodišča ne more segati preko formalnih razlogov in ugotavljati, zakaj se je senat oziroma njegovi posamezni člani, odločili glasovati za ali proti predlogu, da se tožnik izvoli v naziv.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - dejansko stanje - dokazna ocena
Dokazna ocena upravnega organa je po presoji sodišča nelogična in neprepričljiva ter temelji na nekritičnem upoštevanju tistih dokazov, ki gredo v prid zavzetemu končnemu stališču upravnega organa, ter zmanjševanju pomena ostalih izvedenih dokazov, ki takšnemu stališču niso v prid. Takšna (zmotna) dokazna ocena je v neskladju s siceršnjim načelom proste presoje dokazov po 10. členu ZUP (kar predstavlja kršitev pravil postopka), v posledici te pa je bilo po presoji sodišča dejansko stanje v zadevi nepravilno ugotovljeno.
dovoljenje za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - družinsko življenje - osebne okoliščine
Tožena stranka pri zavrnitvi prošnje za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje ni upoštevala okoliščin dolgotrajnega bivanja tožnika in njegovih družinskih članov v RS ter njihovo vpetost v življenje v RS. Zato po presoji sodišča ta odločitev tožene stranke ni pravilna.
izvršilni postopek - sklep o dovolitvi izvršbe - ugovor zoper izvršilni naslov
Tožnikove navedbe se nanašajo na samo ureditveno inšpekcijsko odločbo. V postopku izvršbe pa so navedbe izven okvira, ki izhaja iz prvega odstavka 290. člena ZUP (ta obsega okoliščino, da se zahteva dovolitev izvršbe zoper zavezanca iz inšpekcijske odločbe in okoliščino izvršljivosti odločbe ter način izvršbe), pravno nerelevantne; posledično so take navedbe pravno nerelevantne tudi v postopku upravnega spora, pri presoji zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe ter jih sodišče vsebinsko ne presoja in pri odločitvi ne upošteva.
omrežnina - operater - dejavnost distribucijskega operaterja - obračunavanje omrežnine - akt o metodologiji za določitev omrežnine - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov
Res je tudi, da soglasje, izdano v ponovljenem postopku, ob odločanju v konkretnem primeru še ni bilo pravnomočno. Je pa nesporno bilo dokončno in izvršljivo, kar po presoji sodišča in iz istih razlogov, ki jih navaja že tožena stranka v odgovoru na tožbo in jih sodišče povzema v 22. točki te sodbe ter se nanje sklicuje, pomeni, da je bilo (kot soglasje k RO z dne 22. 7. 2020) veljavna podlaga za odločanje v konkretnem primeru, to je za odločanje o odstopanju dejanskih upravičenih stroškov od načrtovanih v RO za leto 2019. Odločilno je namreč, in kar se v pravnih mnenjih ne upošteva, da sta zadevno soglasje in izpodbijana odločba nujno povezani po vsebini, ter da gre pri obeh aktih za (upravni) odločbi. Zato se odstopanje od RO lahko ugotovi le ob upoštevanju podatkov, ki jih vsebuje soglasje, saj se v nasprotnem primeru poseže v vsebino odločbe, za kar pa v zakonu (EZ-1) ni pravne podlge, oziroma bi bil takšen poseb mogoč le na podlagi (rednega ali izrednega) pravnega sredstva.
izvršilni postopek - pravno nasledstvo - neobrazložena odločba
Pravno podlago za odstop od načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku predstavlja prvi odstavek 50. člena ZUP, po katerem se v primeru, če stranka med postopkom umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba), postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. Pravice in obveznosti, ki niso strogo osebne, se torej lahko prenašajo na pravnega naslednika (singularno ali univerzalno pravno nasledstvo). Ko gre za pravno nasledstvo, organu ni treba izdajati ločenega izvršilnega naslova. Vendar je pravno nasledstvo v materialnopravnem pomenu – prehod obveznosti v materialnopravnem smislu - treba dokazovati; v poštev pridejo vsa dokazna sredstva. Če se izvršba vodi na podlagi upravnega posamičnega akta, izdanega pravnemu predniku, pa je pravnemu nasledniku seveda treba zagotoviti vse procesne garancije (možnost ugovora, da je pravni naslednik, v kakšnem obsegu odgovarja za obveznosti svojega pravnega prednika, itd.).
davek od premoženja - stanovanjska stavba - stalno prebivanje - dejansko bivališče - zmanjšanje davčne osnove - dokazno breme
V obravnavni zadevi se tožniku odmerja davek od premoženja za leto 2018. Glede na zakonsko določbo 158. člena ZDO, bi moral tožnik na naslovu v Žirovnici bivati celotno leto 2017, da bi bil upravičen do znižanja davčne osnove. Kot je že pojasnil pritožbeni organ, je iz uradnih evidenc izhajalo, da ima tožnik prijavljeno stalno bivališče na naslovu ..., Mojstrana. Breme dokazovanja, da je dejansko stanje drugačno od tistega, ki izhaja iz uradnih evidenc, pa je, v skladu s prvim in tretjim odstavkom 76. člena ZDavP-2, na davčnem zavezancu, to je tožniku. Tožnik je torej tisti, ki mora dokazati, da je celotno leto 2017 dejansko stalno bival na naslovu v Žirovnici in ne na naslovu v Mojstrani, kjer je imel prijavljeno stalno bivališče.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - davčni rezident - središče življenjskih interesov - zmotna uporaba materialnega prava - nerezident
ZDoh-2 v drugem odstavku 7. člena določa, da se zavezanec, ne glede na 6. člen ZDoh-2, šteje za nerezidenta v času, v katerem bi se štel za rezidenta po tem zakonu, če se v tem času po mednarodni pogodbi o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, ki jo je sklenila Slovenija, šteje samo za rezidenta druge države pogodbenice. Kot je še pojasnilo VSRS, iz te zakonske določbe ne izhaja omejitev, da se v okviru ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 ob ustreznih navedbah zavezanca ne bi ugotavljali pogoji za nastop obravnavane zakonske fikcije po drugem odstavku 7. člena ZDoh-2 in s tem za status v smislu ZDoh-2. To pomeni, da sta davčna organa stališče iz sodbe X Ips 124/2015 nepravilno štela za zadostno podlago za odločitev, saj sta pri tem spregledala določbo drugega odstavka 7. člena ZDoh-2, ki je relevantna tako z vidika časovnosti kot tudi z vsebinskega vidika.
Prvostopenjski organ bi moral v tem konkretnem primeru, ko je bil na predlog tožnikov tekom upravnega postopka uveden postopek za ugotovitev obstoja lastninske pravice na predmetnem zemljišču po določbah ZVetL-1, za katerega so tožniki že v upravnem postopku zatrjevali, da je njihova last, postopek izdaje gradbenega dovoljenja, upoštevajoč prvi odstavek 147. člena ZUP, prekiniti do zaključka nepravdnega postopka, ne glede na vpisano lastninsko pravico investitorke. Posplošeni navedbi stranke z interesom, da bi prekinitev postopka v takih primerih lahko privedla do šikanoznega vlaganja predlogov za določitev pripadajočega zemljišča v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, sodišče tako glede na opisane okoliščine tega primera ne more slediti.
Do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
Za davčno presojo posla ni bistveno, ali je bil namen sklenitve pravnega posla nakupa oziroma prodaje lastnih poslovnih deležev v pridobitvi določene (nižje) stopnje obdavčenja izplačanih sredstev, saj ne gre za to, da bi se pogodbeni stranki nameravali izogniti uporabi davčnih predpisov in poskušali pridobiti neupravičeno davčno ugodnost. Nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2. Prav tako za davčno presojo ni bistven nagib, ki je vodil pogodbeni stranki k sklenitvi takega pravnega posla, niti vprašanje njegove siceršnje ekonomske smotrnosti, saj navedeno sodi v okvir avtonomnega oblikovanja volje pogodbenih strank.
zdravstvena dejavnost - javni razpis - arbitraža - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe
Tožena stranka napačno šteje kot izključevalni razlog po predmetnem javnem razpisu okoliščino, da tožeča stranka že izvaja program v obsegu 1,2 tima. To ne pomeni, da tožeča stranka zgolj iz tega razloga ne more biti uspešna na predmetnem javnem razpisu, pomeni namreč le, da je treba to okoliščino pri izbiri programov ustrezno ovrednotiti. Prednost pri izbiri imajo namreč tisti koncesionarji, ki še nimajo pogodbeno dogovorjenega programa v višini enega tima.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - informacija v obliki dokumenta - obstoj dokumenta - razpolaganje z zahtevanimi dokumenti
Organ je zavezanec za posredovanje javne informacije le, kolikor s tako informacijo tudi dejansko razpolaga in ta informacija izhaja iz njegovega delovnega področja ter je v materializirani obliki, kar pomeni, da jo je prosilcu dolžan posredovati samo, kolikor tako informacijo ima. Ni pa organ informacije dolžan na podlagi prošnje prosilca pridobivati pri drugih organih, ki s tako informacijo dejansko razpolagajo ali jo celo sam ustvariti.