brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - ponovno odločanje o isti stvari
Tožnica ima prav, da zakonska ureditev toženko pooblašča zgolj za to, da po uradni dolžnosti ugotavlja, ali so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ne pa tudi za ponovno presojo že presojenih okoliščin oziroma okoliščin, ki so že obstajale v času odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pa jih organ ni ugotovil ali upošteval.
V primeru tožnice ne gre za neupravičeno prejeto brezplačno pomoč, kot jo opredeljuje prvi odstavek 43. člena ZBPP. Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP. Toženka ni niti navedla morebitnega lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena ZBPP, zato tudi uporaba določbe prvega odstavka 43. člena ZBPP ni mogoča.
Določb 88. in 91. člena ZZUOOP po prepričanju sodišča ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema tožnica. Bistvo in namen obravnavane izredne pomoči je v tem, da se subjektom, ki so se s težavami soočili ali vanje zašli zaradi izbruha epidemije COVID-19, povrne izpad dohodka zaradi nezmožnosti opravljanja dejavnosti oziroma zmanjšanega obsega poslovanja. Tožnica, ki je svojo dejavnost registrirala šele dne 1. 9. 2020, takšnega izpada dohodka ni mogla imeti in je zato tožena stranka upravičeno sledila njenemu predlogu za vrnitev prejete pomoči.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - pravica do izjave - enako varstvo pravic
Pravilno in skladno s podatki upravnih spisov davčni organ ugotavlja, da je bil tožniku pred izdajo izpodbijane odmerne odločbe vročen sklep o začetku obnove postopka z navedbo podlag za obnovo in s priloženim zapisnikom DIN, ki je predstavljal podlago za uvedbo postopka obnove, ter da je bil tožnik izrecno povabljen, da se udeležuje postopka. Tožnik je nato sicer izjavil, da želi sodelovati v postopku, vendar tega ni uresničil, saj do izdaje izpodbijane odločbe ni več ne izjavil ne predložil ničesar. Kar vse pomeni, da je tožnik možnost sodelovanja v obnovljenem postopku in možnost izjave v postopku pred izdajo odločbe imel in da zato ne more očitati davčnemu organu, da mu tega ni omogočil in da je s tem prekršil pravila postopka.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - odvzem prostosti - ugotavljanje dejstev - objektivni kriterij - načelo sorazmernosti - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev
V določenih primerih je lahko tudi slaba ekonomska situacija razlog za mednarodno zaščito, v kolikor je revščina posledica diskriminatornega ravnanja, ki je naperjeno proti določeni osebi zaradi njenih osebnih lastnosti.
To, da je tožnik opozorilo, da se namera šteje za umaknjeno, če bo zapustil azilni dom, razumel, izhaja tudi iz tega, da je po tem, ko so ga policisti drugič prijeli, ponovno vložil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Če pa je razumel to opozorilo, je mogoče sklepati, da je razumel tudi opozorilo, da je lahko tudi pridržan v primeru zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma.
Tožena stranka je v sklepu navedla, da to, da v konkretnem primeru izvajanje ukrepa omejitve gibanja na območje azilnega doma ne bo učinkovito, izhaja že iz samega ravnanja tožnika, ki je sprejemne prostore azilnega doma enkrat že zapustil, čeprav je vedel, da tega ne bi smel storiti, prav tako pa je že tekom postopka v Sloveniji povedal, da je želel na Portugalsko in na podlagi teh ravnanj tožena stranka nima nobenih razlogov za sklepanje, da tega ne bo poskušal ponoviti.
Prvostopenjski organ je izpodbijana sklepa o davčni izvršbi pravilno izdal v skladu s podatki po stanju, ki je bilo takrat izkazano. Odločitev, da se odpravi odmerna odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, je bila sprejeta po izdaji izpodbijanih sklepov o davčni izvršbi, zato na pravilnost in zakonitost izpodbijanih sklepov ne more vplivati. Takšna sprememba okoliščin, torej odprava izvršilnega naslova pa lahko povzroči ustavitev davčne izvršbe.
brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - zavrženje vloge
Po razjasnitvi njene vsebine vloge in zahtevka vložnika je sodišče ugotovilo, da vloga ne predstavlja zahteve za sodno varstvo pravic in pravnih koristi proti odločitvam in dejanjem državnih organov, torej ne predstavlja tožbe v upravnem sporu, pač pa prošnjo za oprostitev plačila obveznosti, ki so mu bile naložene v plačilo z odločbami tožene stranke. Odločanje o takšni prošnji pa ni v pristojnosti Upravnega sodišča, pač pa organa za brezplačno pravno pomoč, ki vodi postopek vračila sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči.
Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da odločanje o sporu ne sodi v sodno pristojnost.
ZGos člen 12. Pravilnik o spremembi pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (2000) člen 4, 4/3. Odlok o merilih za izdajo soglasij za obratovanje gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v podaljšanem obratovalnem času v Mestni občini Novo mesto (2009) člen 2.
gostinstvo - gostinski lokal - obratovalni čas - obratovalni čas gostinskega obrata - hrup - javni interes - zavrnitev dokaznega predloga - ugotovitvena odločba
V izpodbijani odločbi razlog, zakaj izvedba dokazov ni potrebna, ni ustrezno obrazložen. Tožniki so s predlaganimi dokazi želeli dokazovati, da trpijo hrup iz spornega lokala, torej da pred njim niso zaščiteni. Da bi bilo to dejstvo že dokazano in da zato izvedba nadaljnjih dokazov v tej zvezi ni potrebna, iz izpodbijane odločbe ni mogoče razbrati, ravno obratno. Prav tako iz izpodbijane odločbe ne izhaja denimo, da bi bilo pravnorelevantno dejansko stanje (torej vprašanje izpolnjenosti merila varstva pred hrupom) že ugotovljeno s takšno stopnjo gotovosti, da nadaljnje dokazovanje tega ne more več spremeniti.
ZDavP-2 člen 20. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3. ZPP člen 81, 81/5.
javna objava seznama davčnih dolžnikov - davčni dolžnik - smrt stranke - smrt tožnika - osebnostne pravice - informacijska zasebnost - zavrženje tožbe
Smrt stranke ima za posledico konec njene pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v sodnem postopku. Sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže.
Če je stranka umrla, pa je v postopku imela pooblaščenca, se postopek ne prekine. Od smrti dalje pooblaščenec zastopa dediče, dokler mu dediči pooblastila ne prekličejo. Dediči vstopijo na mesto umrle stranke s trenutkom njene smrti po samem zakonu. Tako so dediči stranka in postopek prevzamejo v stanju, v katerem je bil v času smrti zapustnika.
Pri odločanju o tožnikovi zahtevi za izbris tožnikovega imena iz vseh javno objavljenih seznamov davčnih dolžnikov ne gre za odločanje o pravici, ki lahko preide na pravne naslednike.
Zaradi svoje narave so osebnostne pravice neprenosljive. Varstvo osebnih podatkov nesporno sodi v polje varovanja posameznikove zasebnosti, sodno varstvo pravic, ki jih ima posameznik zaradi uresničevanja varstva osebnih podatkov, pa je zagotovljeno v upravnem sporu, vendar uveljavljanje kršitve teh pravic v upravnem sporu ne pomeni, da dediči v tem sporu pridobijo pravico uveljavljanja kršitve. Ker gre torej za pravico, ki je osebna in neprenosljiva, sodišče ne more šteti, da pooblaščenec lahko vodi upravni spor, saj (katerakoli) stranka razen pokojnega tožnika, očitno ne bi mogla uspeti s tožbo v upravnem sporu, saj ne bi uveljavljala kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nusz - ugoditev in tožbi
V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa, ki je zavrgel predlog tožnika za delno oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2020. Sporno je, ali je tožena stranka pristojna za odločanje o oprostitvi ter ali lahko oprosti tožnika NUSZ glede na vsebino Odloka, ki po mnenju tožene stranke nasprotuje oz. širi zakonske določbe in je s tem nezakonit.
Odločanje o oprostitvi plačila NUSZ je v pristojnosti občine kot tožene stranke, postopek in pogoje oprostitve pa določa odlok tožene stranke.
ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 2/3. ZUP člen 9, 138, 145. ZUS-1 člen 64, 64/4.
odškodnina zaradi izbrisa - izbris iz registra prebivalstva RS - upravičena odsotnost - pravica do izjave - vezanost na pravno mnenje sodišča
Upravni organ je pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjal tožnika z ugotovitvami v postopku, vendar bi ga moral konkretneje in jasneje seznaniti, da ni dokazal upravičene odsotnosti zaradi vojnih razmer v BiH. Tega pa tožena stranka ni storila.
Tožena stranka ni upoštevala napotkov Upravnega sodišča o tem, katera dejstva, ki so razvidna iz podatkov v spisu v zvezi z izjavami tožnika in njegovih družinskih članov kot prič, so pravno pomembna in bi jih tožena stranka morala upoštevati, a jih tožena stranka ponovno ni vključila v dokazno oceno v izpodbijanem aktu.
javni zavod - imenovanje direktorja javnega zavoda - obrazložitev akta
V prvem odstavku 36. člena ZUJIK je določeno zgolj to, da direktorja imenuje ustanovitelj po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta, nič pa ni določeno, v kateri fazi postopka je potrebno to mnenje pridobiti. Zaradi tega tožena stranka ni kršila nobenega predpisa, ker je mnenje sveta zavoda pridobila po tem, ko je Komisija pri njenem prvem odločanju podala svoj prvi predlog.
Neutemeljena je tožbena navedba, češ da tožniku ni bila dana možnost, da bi občinski svet o njem glasoval. Občinski svet je glasoval o kandidatu, ki je bil s strani Komisije predlagan, torej o enem kandidatu. Komisija je tista, ki oblikuje predlog sklepa o imenovanju enega kandidata.
postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča - dejansko prebivališče - stalno prebivališče
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožnica dejansko ne živi na naslovu B. ter da ji ni bilo mogoče določiti drugega stalnega prebivališča, ker stavba, v kateri živi, nima naslova in je tako pravilno določil, da je njeno zakonsko prebivališče na sedežu občine.
Tožnica do izdaje odločbe ni vložila zahteve za pridobitev hišne številke in evidentiranja naslova na objektu, kjer dejansko živi. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnica ne prebiva na naslovu B., ampak v hiši, ki stoji poleg in nima dodeljene hišne številke in ker tožnici po določbah ZPPreb-1 ni mogoče prijaviti novega stalnega prebivališča, saj je bilo ugotovljeno, da pogoj za določitev hišne številke in naslova ni izpolnjen, je bilo pravilno določeno zakonsko prebivališče na naslovu občine in A.
postopek ugotavljanja stalnega prebivališča - stalno prebivališče - dejansko prebivališče
Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik dejansko ne živi na naslovu B. ter da mu ni bilo mogoče določiti drugega stalnega prebivališča, ker stavba, v kateri živi, nima naslova in hišne številke, in je tako pravilno določil, da je njegovo zakonsko prebivališče na sedežu občine.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravno pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - upravni postopek - pravno svetovanje in zastopanje
ZBPP ne omogoča dodelitve BPP izven formalnih, z zakonom določenih sodnih postopkov. Ker je med strankama nesporno, da se prošnja nanaša na upravni postopek, se sodišče strinja s toženko, da v tem obsegu ni imela zakonske podlage za dodelitev BPP.
inšpekcijski ukrep zaščite živali - odvzem živali - nova dejstva - zavrnitev tožbe
Sodišče je ugotovilo, da so bili pogoji za odvzem psa iz 43. člena ZZZiv izpolnjeni, in to za trajni odvzem in za odvzem stikov tožnice s psom, za namestitev v zavetišče in za možnost oddaje psa novemu skrbniku, ki bo zagotavljal ustrezno bivališče in oskrbo.
Uradna veterinarka je ocenila, da je lastnica psa ravnala v nasprotju z določili ZZZiv, ker ni zagotovila oskrbe psa na način, ki je glede na vrsto živali, pasmo, starost, stopnjo razvoja, prilagoditve in udomačitve primeren njenim fiziološkim in etološkim potrebam v skladu z ustaljenimi izkušnjami in znanstvenimi spoznanji. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto iz policiijskega poročila ter fotografije psa, opredelil kot neprimerno z vidika oskrbe psa. Organ prve stopnje je ravnal pravilno, ko je ravnanje tožnice, povzeto glede na znanje uradne veterinarke iz videoposnetka dogodka, ki je ugotavljala, da gre za ščuvanje psa na soseda s strani tožnice, in zapisnika o zaslišanju priče opredelil kot prepovedano ravnanje spodbujanja napadalnosti živali do človeka.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - ista upravna zadeva - odločanje o isti stvari - zavrženje vloge
Sodišče sodi, da je odločitev organa, ki je tožnikovo ponovno zahtevo za posredovanje zahtevanega dokumenta na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgel, utemeljena. Skladno s 4. alinejo prvega odstavka 129. člena ZUP namreč organ zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek ni spremenila.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina stavbnega zemljišča
Tožena stranka ni „vzela podatke iz velikosti katastrske parcele“, temveč je na osnovi posnetkov pretehtala, katera zemljišča služijo stanovanjski hiši (zelenica, dvorišče za parkiranje vozil in dostop do javne ceste). Nato je s pomočjo podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije zaključila, kakšna površina služi oziroma je v funkciji osnovnega objekta - stanovanjske stavbe na naslovu ..., ... Tožnik je priznal, da zemljišče s parcelno številko 1850 katastrske občine ... obdaja stanovanjsko hišo in obenem vztrajal, da ji ne služi. Pri tem ni pojasnil, ne kakšna je vloga tega zemljišča po njegovem, ne v katerem delu po njegovem služi hiši. Navrgel je le, da „zagotovo celotno ne predstavlja parcele objekta“. S tem ni omajal sklepa tožene stranke o služečih površinah; njegovo zatrjevanje je ostalo na ravni splošnega in kot tako neosnovano.
ZUreP-1 člen 105, 105/4. ZUP člen 113, 113/1, 118, 118/4, 120, 120/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/1, 4/3, 4/4, 12, 12/1, 13, 13/1.
razlastitev - nagrada in stroški odvetnika - osnova za odmero stroškov - neocenljiva zadeva
Medtem ko tretji in četrti odstavek 4. člena OT kažeta na uporabo vrednosti predmeta, pa takih pravil (ne kriterijev zanje) ni mogoče zaslediti v ZUP. Pojma spornega predmeta, niti ocenljive oziroma neocenljive zadeve, ta zakon ne pozna. Izjemo je uvedla sodna praksa v primerih, ko je vrednost pravice ali obveznosti, ki je predmet upravnega postopka, vidna iz odločbe same.
S presojo tožene stranke se naslovno sodišče strinja. Predmet upravnega postopka je odvzem lastninske pravice. Seveda ima razlaščena nepremičnina svojo vrednost, toda ta ni osnova za odmero stroškov. Ne gre za civilno pravni premoženjski zahtevek; ta je sicer urejen v posebnem postopkovnem zakonu (ZPP). Povedano še drugače, vrednost spornega predmeta ne izhaja iz odločbe o razlastitvi.
brezplačna pravna pomoč - objektivni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč za vložitev ustavne pritožbe - Državno odvetništvo - stroški stranke z interesom
Sodišče zavrača tožbeni očitek pomanjkljive presoje objektitvnega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ob upoštevanju nespornega dejstva, da rok za ustavno pritožbo še ni potekel in da so bila v zadevi, v zvezi s katero prosilec prosi za BPP, izčrpana vsa pravna sredstva, ter sklicevanju na zatrjevane kršitve ustavnih pravic, po presoji sodišča obrazložitev odločitve o dodelitvi BPP kljub skopi utemeljitvi ni tako pomanjkljiva, da bi bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti. Sodišče svoje stališče utemeljuje tudi z ugotovitvijo, da je prosilec svoji vlogi priložil ustavno pritožbo, prav tako v tožbi zatrjuje, da je bila že vložena.