URS člen 154, 154/1, 155. ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-6.
javna objava - za odločanje relevanten predpis - uporaba predpisov - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivnosti
Za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 97. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7. ZDoh-2 člen 90, 90/4.
inšpekcijski nadzor - prodaja lastnih poslovnih deležev - dohodnina od dohodka iz kapitala - povezane osebe - prikrito izplačilo dobička - zloraba davčnih predpisov - pridobitev lastnih poslovnih deležev - izogibanje plačilu davka
Do nedovoljenega davčnega izogibanja ne more priti, če davčni zavezanec sklene zgolj en pravni posel, ki ga je zakonodajalec dopustil za uresničitev določenih, predvidenih pravnih in ekonomskih posledic in te posledice skladno z namenom pravnega posla dejansko tudi nastanejo. Pri tem je lahko namen sklenitve takega posla utemeljen tudi v določeni (nižji) stopnji obdavčitve takega pravnega posla, saj to samo po sebi ni nedopustno. Zgolj en tovrstni pravni posel torej ne more šteti za umeten pravni konstrukt, ki bi pomenil zlorabo predpisov in vodil do neupravičene davčne koristi, da bi bilo mogoče uporabiti možnost drugačnega obdavčenja na podlagi četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
ZZDej člen 82. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
javni socialnovarstveni zavodi - postopek izvajanja zdravstvenega nadzora - nadzor nad delovanjem bolnišnic - postopek nadzora - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Gre za sistemski nadzor, ki temelji na določbah 82. člena ZZDej, ter za sklep, s katerim se v skladu s četrtim odstavkom 80. člena istega zakona začne postopek nadzora, in ki kot takšen še ne vsebuje odločitve o materialnopravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Gre torej za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo postopka nadzora. Izpodbijani sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Iz vsebine poštnih pošiljk izhaja, da je tožeča stranka navedena na ovojnicah kot pošiljatelj in na naročilnicah kot naslov, kamor je treba le-te vrniti. V razmerju do potrošnika je torej bila tožeča stranka pošiljatelj in naslov, na katerega se potrošniki obračajo s svojimi naročili oziroma prijavami za sodelovanje v nagradni igri. Glede na to je bila tožeča stranka v razmerju do potrošnika izvajalec predmetne poslovne prakse in je bil torej inšpekcijski ukrep pravilno izrečen tožeči stranki.
Sodišče je ugotovilo, da tožnik v času odločanja o njegovi tožbi ni več na prestajanju zaporne kazni, s katere bi lahko bil pogojno odpuščen, v zvezi s čemer je s tožbo zahteval pravno varstvo. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja z odpravo izpodbijane odločbe ne bi mogel več izboljšati. Sodišče je tako ugotovilo, da tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, zaradi česar je tožbo zavrglo.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - imetniki delnic - dovoljenje - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - kontradiktornost
Sodišče se pridržuje presoji, ki jo je opravila toženka, da v obravnavani zadevi obstojijo okoliščine iz 8. točke drugega odstavka 62. člena ZBan-2 in ki tudi po presoji sodišča ustrezajo pravnemu standardu – imetništvu delnic v svojem imenu in za račun tretje osebe. Presoja vseh okoliščin skupaj po presoji sodišča daje zadostno podlago za sklep, ki ga je naredila toženka in po katerem ima tožnica delnice C. v svojem imenu in za račun družbe A. Ključne dejanske okoliščine, na katerih temelji navedena odločitev, med strankama postopka niso sporne. Tako ni spora o tem, da v pogodbi o prodaji delnic ni bila določena sočasnost izpolnitve, da ni bilo dogovorjeno zavarovanje, pa tudi, da je bilo sklenjenih več aneksov, s katerimi je družba A. tožnici podaljševala rok za plačilo kupnine, pri tem pa ni zahtevala plačila dogovorjene pogodbene kazni. Spora tudi ni o tem, da sta družbi že pred tem poslovno sodelovali ter da je E. E., direktorica štirih družb, ki so v lasti lastnika in zakonitega zastopnika družbe A., vstopila v komunikacijo med hranilnico in tožnico.
ZDIJZ člen 6, 6/3, 6/3-1. ZJN-3 člen 35, 35/2, 35/4.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev - javno naročanje
Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.
Odlok o finančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka pri reji prašičev zaradi posledic drugega vala epidemije COVID-19 za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. januarja 2021 (2021) člen 6, 6-6. ZIUOPDVE člen 116, 116/4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - izpolnjevanje pogojev - COVID-19 - postopek po uradni dolžnosti - načelo enakosti pred zakonom - exceptio illegalis - poravnane zapadle obveznosti - ugoditev tožbi
Ker tožnik zaradi izdaje odločbe po uradni dolžnosti ni imel možnosti vpliva na izpolnitev finančnega pogoja, kot so to možnost imeli prejemniki državne pomoči v drugih panogah, je bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom. Ker za takšno razlikovanje utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti, zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
Za razliko od drugih panog pogoj izpolnjenih davčnih obveznosti ni bil določen v zakonu. S tem, ko je Odlok predpisal dodatne pogoje, ki jih mora vlagatelj izkazati, da bo njegovi vlogi za dodelitev finančnega nadomestila ugodeno, je prišlo po mnenju sodišča do nezakonitega poseganja v pravico do finančnega nadomestila, saj jo je z dodatnimi pogoji omejil preko mere, ki jo določa zakon. Zato v tem primeru pri odločanju Odloka ni mogoče uporabiti (exceptio illegalis).
V predmetni zadevi je zgolj relevantno, da izrečene denarne kazni v skupnem znesku 23.000,00 EUR niso bile plačane in ima tako Republika Slovenija v zavarovanje te svoje terjatve do celotnega poplačila te terjatve zakonito zastavno pravico na vseh nepremičninah tožnika, kot to določa 149. člen ZGO-1, zato zahteve tožnika, da naj inšpektor v ponovnem postopku ugotovi, kdaj je tožnik postal lastnik stanovanjske stavbe na parc. št. 556/2, kdaj je bila navedena stavba legalizirana in ali je bilo kdaj izdano gradbeno oziroma uporabno dovoljenje za navedeno stavbo v predmetni zadevi niso relevantne.
brezplačna pravna pomoč - odvetniška tarifa - nagrada in stroški odvetniku - nagrada dodeljenemu odvetniku - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče ugotavlja, da tožena stranka z izpodbijanim sklepom ni odločila o celotnem tožničinem zahtevku za povrnitev stroškov za izvajanje storitve brezplačne pravne pomoči. Izreka odločbe (sklepa) pa ni mogoče dopolnjevati ali pojasnjevati z obrazložitvijo, saj le izrek pridobi pravne učinke in je predmet pravnih sredstev oziroma sodne kontrole.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - jezik v postopku - bistvena kršitev določb postopka - mednarodna zaščita
Po presoji sodišča ni izkazano, da je bil tožnik pred samovoljno zapustitvijo azilnega doma v jeziku, ki ga razume, seznanjen s posledicami svojega ravnanja. Ker mu je tožena stranka kljub temu omejila gibanje, to predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Iz tožnikovega trditvenega gradiva je razvidno, da so bila ob podaji prošnje za mednarodno zaščito že ugotovljena vsa dejstva, zaradi ugotovitve katerih mu je bil odrejen ukrep omejitve gibanja, česar tožena stranka ni konkretizirano prerekala. Določnih navedb, s katerimi bi nasprotovala tožnikovim očitkom, da so bila v obravnavani zadevi ugotovljena vsa za odločitev relevantna dejstva, zaradi česar ni več pogojev za omejitev gibanja, ni podala niti na poziv sodišča na glavni obravnavi. Poleg tega ob tej priložnosti ni nasprotovala tožnikovim navedbam, da njegovega slabega ekonomskega položaja v izvorni državi niso povzročili subjekti preganjanja, kar je poleg tožnikove begosumnosti nosilno stališče za izrek obravnavanega ukrepa.
Ker v obravnavani zadevi ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil; odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev namreč zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
Sodišče v celoti pritrjuje stranki z interesom D., d. d., da iz zahteve C. C. izhaja, da na podlagi 5. člena ZRP predlaga, da naj se ji izroči v upravo premoženje (le) na ....
Sodišče ugotavlja, da je organ pri presoji obstoja aktivne legitimacije C. C. za vložitev zahteve po 5. členu ZRP pravilno izhajal iz teleološke metode razlage določbe prvega odstavka 5. člena ZRP. Šele celotno besedilo 5. člena ZRP namreč omogoča, da se določi pravi pomen prvega odstavka, ki določa primere, v katerih so legitimirani za vložitev zahteve za vrnitev premoženja sorodniki lastnika, in sicer je to „v primerih, kjer je nedvomno ugotovljeno, da je lastnik umrl, ter v primerih, kjer se lastnik ni pojavil in zato izroči sodišče na zahtevo imovino v upravo bližnjim sorodnikom. Iz drugega in tretjega odstavka 5. člena ZRP pa izhaja, da se v primeru, da se prijavi istočasno več bližnjih sorodnikov, da se jim premoženje izroči po vrstnem redu in po deležih, po kakršnih bi se jim izročilo v primeru dedovanja, in to po predpisih Občega državljanskega zakonika za primer dedovanja, če se predloži oporoka, pa ima oporočni naslednik prednost ter dalje, da osebe, ki uveljavljajo dedno pravico do takega premoženja, ne morejo zahtevati pri sodišču izročitve premoženja v dediščino pred pretekom enega leta po zaključku vojne.
javni natečaj - javni uslužbenec - neizbira kandidata - instrukcijski rok - obvestilo o neizbiri - kriteriji za izbiro - ocenjevanje
Ni mogoče šteti, da zaradi prekoračitve določenega roka za izdajo sklepa o izbiri ni možno doseči namena javnega natečaja, saj bi to vodilo v nelogično razlago, da zgolj zaradi poteka tega roka izbrani kandidat ni najbolj strokovno usposobljen. Sporni rokje tudi po presoji sodišča, tako kot to izpostavlja že toženka, lahko le instrukcijski, zaradi česar njegova prekoračitev v obravnavani zadevi ni povzročila nezakonitosti izpodbijanega sklepa.
Tožnica osporava, da ji ni bilo dano dovolj časa za pripravo na preverjanje, vendar ne zatrjuje, da bi bilo pri tem prekršeno kakšno procesno pravilo, niti pravzaprav ne opredeli, kolikšen čas pa bi po njenem mnenju bil primeren.
V postopku samega ocenjevanja je lahko predmet presoje zgolj pravilnost postopka ocenjevanja in pa presoja, ali ocenjevanje ni arbitrarno oziroma očitno nerazumno, česar pa tožnica ne zatrjuje.
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - odločanje v upravnem postopku - molk organa
Tožničina vloga z dne 18. 3. 2019 je po vsebini zahteva za izdajo odločbe. O takšni zahtevi je tožena stranka dolžna odločati na način in v rokih iz ZUP, kar v konkretnem primeru prav tako očitno ni bilo storjeno. Zato je tožnica toženko upravičeno pozivala, da o njeni zahtevi izda odločbo, oziroma da odloči o pritožbi. Iz tožbe in spisov tudi sledi, da je tožnica toženo stranko pozivala k odločitvi na predpisan način in v predpisanih rokih. Česar pa le-ta ni storila, temveč je, kot rečeno, odgovarjala le z dopisi in s tem na način, ki ne zadosti zahtevam iz ZUP, ki se nanašajo na odločanje organov v upravnem postopku.
To pa pomeni, da tožena stranka o vlogi tožeče stranke ni odločila in so zato izpolnjeni pogoji za odločanje sodišče o tožbi zaradi molka organa.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 279, 279/1, 279/1-3, 290, 290/1.
izvršilni naslov - izvršljivost - načelo kontradiktornosti - nove okoliščine
Po stališču pravne teorije, ki se sklicuje tudi na starejšo sodno prakso, se pri obveznosti, ki izhaja iz izvršilnega naslova, njena izvršljivost domneva, zato mora izvršilni organ le ugotoviti, ali obstaja izvršilni naslov (prvi odstavek 290. člen), ne pa tudi, ali je zavezančeva obveznost izvršljiva. Šteje se torej, da je izvršljiva vsaka obveznost, ki je navedena v izvršilnem naslovu. V tem primeru mora zavezanec trditi in dokazati, da ni. Iz starejše sodne prakse izhaja tudi stališče, da se kontradiktornost v postopku za izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe ne zahteva. Upoštevaje navedena stališča je mogoča presoja, da prvostopenjski organ ni ravnal nezakonito, s tem ko je izdal izpodbijani sklep o izvršbi, tudi če je bil seznanjen (po ogledu na kraju samem in glede na listine v spisu, kot prej navedeno) s tem, da so po izdaji inšpekcijske odločbe nastale pravno relevantne okoliščine (obstoj novega legalno zgrajenega objekta na predmetnih zemljiščih), ki bi lahko vplivale na izvršljivost obveznosti.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
Tožena stranka s tem, ko se ni opredelila do tožnikovih navedb v zvezi z omenjenimi informacijami in tega dokaznega predloga ni obrazloženo zavrnila, je storila kršitev ustavne pravice do enakega varstva, s čimer je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
zavarovalništvo - dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - odvzem dovoljenja - postopek osebnega stečaja - razlogi za odvzem dovoljenja
Skladno s 6. točko osmega odstavka 561. člena ZZavar-1 velja, da toženka odvzame dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja ali zavarovalnega posredovanja med drugim, če je bil nad zavarovalnim zastopnikom ali posrednikom začet postopek osebnega stečaja. V tem upravnem sporu je torej relevantno le, ali je bil nad tožnikom začet postopek osebnega stečaja. Da je temu tako, je toženko obvestil tožnikov delodajalec, tožnik pa temu pravzaprav niti ne oporeka. Ob takšnem dejanskem stanju pa je toženka po presoji sodišča glede na zakonsko določbo 6. točke osmega odstavka 561. člena ZZavar-1 tožniku morala odvzeti dovoljenji za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja in posredovanja, saj ji to zakon jasno nalaga.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka - pravica do izjave - enako varstvo pravic
Pravilno in skladno s podatki upravnih spisov davčni organ ugotavlja, da je bil tožniku pred izdajo izpodbijane odmerne odločbe vročen sklep o začetku obnove postopka z navedbo podlag za obnovo in s priloženim zapisnikom DIN, ki je predstavljal podlago za uvedbo postopka obnove, ter da je bil tožnik izrecno povabljen, da se udeležuje postopka. Tožnik je nato sicer izjavil, da želi sodelovati v postopku, vendar tega ni uresničil, saj do izdaje izpodbijane odločbe ni več ne izjavil ne predložil ničesar. Kar vse pomeni, da je tožnik možnost sodelovanja v obnovljenem postopku in možnost izjave v postopku pred izdajo odločbe imel in da zato ne more očitati davčnemu organu, da mu tega ni omogočil in da je s tem prekršil pravila postopka.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega prosilca - odvzem prostosti - ugotavljanje dejstev - objektivni kriterij - načelo sorazmernosti - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev
V določenih primerih je lahko tudi slaba ekonomska situacija razlog za mednarodno zaščito, v kolikor je revščina posledica diskriminatornega ravnanja, ki je naperjeno proti določeni osebi zaradi njenih osebnih lastnosti.
To, da je tožnik opozorilo, da se namera šteje za umaknjeno, če bo zapustil azilni dom, razumel, izhaja tudi iz tega, da je po tem, ko so ga policisti drugič prijeli, ponovno vložil namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Če pa je razumel to opozorilo, je mogoče sklepati, da je razumel tudi opozorilo, da je lahko tudi pridržan v primeru zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma.
Tožena stranka je v sklepu navedla, da to, da v konkretnem primeru izvajanje ukrepa omejitve gibanja na območje azilnega doma ne bo učinkovito, izhaja že iz samega ravnanja tožnika, ki je sprejemne prostore azilnega doma enkrat že zapustil, čeprav je vedel, da tega ne bi smel storiti, prav tako pa je že tekom postopka v Sloveniji povedal, da je želel na Portugalsko in na podlagi teh ravnanj tožena stranka nima nobenih razlogov za sklepanje, da tega ne bo poskušal ponoviti.