inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - gradnja brez gradbenega dovoljenja - pravna podlaga
Glede na to je tudi gradbeni inšpektor, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za podeželje Občine Izola za podeželje upošteval, ko je presojal dopustnost gradnje (brez gradbenega dovoljenja) na zemljišču s parc. št. 4692/1 k. o. ..., in sicer, da je od pomožnih kmetijskih in gospodarskih objektov dopustna le gradnja poljske hišice (večnamenski prostor, zaprt za shranjevanje orodja, pridelka in manjših obdelovalnih strojev), maksimalne velikosti do 20 m2 (glede na velikost parcele 4692/1, ki meri 1.374 m2) (33.a člen, tretji in peti odstavek), višinski gabarit poljske hišice pa ne sme presegati 2,5 m od najnižje kote terena (kote praga) ob objektu do spodnje kote venca objekta (33.b člen, tretja alineja prvega odstavka)1, in zaključil, da navedenih meril tožnik za objekt na parc. št. 4692/12 ne izpolnjuje. Kar pomeni, da tudi če je tožnik z gradnjo objekta pričel pred uveljavitvijo (oziroma pričetkom uporabe) GZ in Uredbe/2018, to je pred 1. 6. 2018, je gradnja nelegalna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 6. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8, 8/4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - pridržanje - nevarnost pobega - begosumnost - objektivni kriterij - znatna nevarnost pobega prosilca - zahteva za izdajo začasne odredbe
Izpodbijani akt o pridržanju tožnika, ki se izvaja v omenjenem glavnem objektu Centra za tujce, je treba brez kakršnega koli dvoma šteti kot ukrep, ki pomeni odvzem prostosti tožnika iz 6. člena Listine EU (oziroma iz drugega odstavka 19. člena Ustave in iz 5. člena EKČP) in ne za ukrep omejitve gibanja.
Za ugotovitev begosumnosti, in razumljivo še toliko bolj za ugotovitev „znatne“ begosumnosti, ni dovolj, če tožena stranka ugotovi zgolj (eno) okoliščino iz določila 84.a člena ZMZ-1 ob tem, da bi po pravu EU vse okoliščine iz člena 84.a ZMZ-1 morale biti vsaj kolikor toliko „objektivne“, ampak mora vedno (objektivni) kriterij begosumnosti povezati in upoštevati skupaj s celovitim dejanskim položajem oziroma okoliščinami prosilca za mednarodno zaščito in njegovih ravnanj.
Sodišče je v tej zadevi ugotovilo, da tožnikova begosumnost ni tako velika, da nobena omejitev, ki bi jo zakonodajalec sicer moral predpisati v smislu člena 8(4) Direktive o sprejemu 2013/33/EU, ne bi mogla v enaki meri zadovoljiti legitimnega cilja, in ki ne bi pomenil posega v pravico iz 6. člena Listine EU o temeljnih pravicah. Posledično to pomeni, da je pridržanje tožnika nezakonito zaradi tega, ker zakonodajalec ni izpolnil svoje obveznosti iz člena 8(4) Listine EU o temeljnih pravicah.
Tožnik je od svojega družbenika kupil lastni delež, in sicer 38,0271 % kapitala za kupnino 46.000,00 EUR. Šlo je za eno prodajo, pravne in ekonomske posledice, predvidene za nakup lastnih deležev, pa so tudi dejansko in obenem nesporno nastale, saj je tožnik pridobil lastni poslovni delež, družbenik pa pravico do izplačila kupnine. Za davčno presojo tega posla ni bistveno, ali je bil namen sklenitve pravnega posla nakupa oziroma prodaje lastnih poslovnih deležev v pridobitvi določene (nižje) stopnje obdavčenja izplačanih sredstev, saj ne gre za to, da bi se pogodbeni stranki nameravali izogniti uporabi davčnih predpisov in poskušali pridobiti neupravičeno davčno ugodnost. Nakup lastnega poslovnega deleža sam po sebi ni vsebinsko prazen, umeten pravni konstrukt, ki bi lahko vodil do uporabe četrtega odstavka 74. člena ZDavP-2.
inšpekcijski postopek - objekt za obveščanje in oglaševanje - soglasje za poseg v varovalni pas ceste
Posegi v varovalni pas občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi ob upoštevanju s tem povezanih nespornih dejstev ni pridobil.
ZVoz-1 člen 90, 90/1, 90/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4.
vozniško dovoljenje - zdravniško spričevalo - omejitev - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt strokovne narave - zavrženje tožbe
Izpodbijano zdravniško spričevalo predstavlja zgolj podlago, na kateri se lahko vozniško dovoljenje odvzame. Če bo v konkretnem primeru na navedeni podlagi uveden upravni postopek, v katerem bo upravna enota tožniku izdala odločbo o (delnem) odvzemu vozniškega dovoljenja, bo ta odločba upravni akt, s katero bo odločeno o pravicah tožnika, in zoper to odločbo bo lahko tožnik uveljavljal sodno varstvo v upravnem sporu, vključno z ugovori, ki se nanašajo na zdravniško spričevalo, kolikor bo to podlaga za izdajo odločbe. Posledično z izpodbijanim zdravniškim spričevalom tudi ni moglo biti poseženo v kakršne koli pravice tožnika, ki jih ima kot imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ničnost odločbe - ničnostni razlog
Dejstvo, da ima družba A. na nepremičnini, na kateri stoji nelegalna gradnja, stavbno pravico in posest, ne pomeni, da je lastnica in investitorka nelegalnega objekta. Namreč v inšpekcijskem postopku se pravega graditelja objekta ni dalo ugotoviti, zato je organ kot inšpekcijsko zavezanko določil tožnico kot zemljiškoknjižno lastnico (tega v pritožbi tožnica ni izpodbijala). Tožnici pa v obravnavani zadevi ni uspelo dokazati, kako bi z izvršitvijo inšpekcijske odločbe lahko posegla v stavbno pravico družbe A. Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je družba A. izjavila, da nelegalnega objekta, na katerega se nanaša inšpekcijski ukrep ni zgradila, to pomeni, da tožnica v njeno stavbno pravico z odstranitvijo nelegalnega objekta, ne more poseči, saj družba tega ne šteje kot svojo last. Hkrati pa tožnica ne more izvršiti kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, če družba A. spornega objekta ne šteje za svojo last.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - pritožba - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje tožbe
ZUS-1 ne daje pravne podlage za vložitev tožbe zoper izpodbijani sklep, saj bi tožnica morala najprej izpodbiti procesne ovire za vsebinsko obravnavo pritožbe zoper izpodbijani sklep, torej doseči odpravo sklepa, saj gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvajalec storitve - sodniški pripravnik
Sodišče se strinja s tožnico, da tožena stranka ni vzela v obzir njene celotne prošnje. Ukvarjala se je le s predlogom za izvršbo, prošnje za brezplačno pravno pomoč za vložitev predhodne odredbe in zastopanje v izvršilnem ter postopku zavarovanja pa ni obravnavala. Že to je razlog, da izpodbijana odločba ni pravilna in zakonita.
Na tem mestu sodišče še poudarja, da brezplačno pravno pomoč lahko nudi le določen krog zakonsko izbranih oseb (prvi, drugi in tretji odstavek 29. člena ZBPP). Mednje ne sodi pripravnik sodišča.
Po tem, ko je ugotovljeno, da prosilec izpolnjuje predpostavke za brezplačno pravo pomoč, se mu slednja dodeli, nudi pa mu jo oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje in jo je prosilec izbral (prvi odstavek 30. člena ZBPP). Šele če tega ne stori, jo določi pristojni organ po uradni dolžnosti po abecednem redu s seznama, ki ga organu za vsak območni zbor posebej predloži Odvetniška zbornica Slovenije, oziroma po abecednem redu s seznama, ki ga predloži Notarska zbornica Slovenije (prvi in drugi dostavek 30. člena ZBPP).
Po povedanem ni dvoma, da med vsebinske predpostavke po prvem in tretjem odstavku 24. člena ZBPP, kot razlog za odklonitev brezplačne pravne pomoči, ne sodi možnost, da je ta na voljo oziroma jo lahko nudi pripravnik sodišča. Z drugimi besedami, to ni okoliščina ali dejstvo o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo, ki bi prišlo v poštev po prvem odstavku 24. člena ZBPP.
Izvedbena uredba Komisije (EU) 2019/1776 z dne 9. oktobra 2019 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (2019) tarifna številka 3214 10 10, 8541 90 00.
carina - carinska dajatev - zavezujoča tarifna informacija - TARIC koda - uvrstitev blaga - kombinirana nomenklatura - uvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife - zavrnitev tožbe
Sodišče pritrjuje organu, da je v konkretni zadevi z uporabo pravil za razlago uvrstitev blaga, v tarifno številko 3214 KN opredeljena že z uporabo splošnega pravila 1 za razlago KN. Gre za tesnilno maso, ki je konkretno navedena v poimenovanju k tarifni številki 3214 KN. POHS k 3214 pa tudi navajajo, da sem spadajo kiti na osnovi plastičnih mas, kar je silikon.
EZ-1 člen 421. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 3, 3/1. ZDavP-2 člen 125, 126.
električna energija - finančna podpora proizvajalcem električne energije - dograditev - vračilo - analogna uporaba zakona - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - vezanost organa na pravno stališče sodišča
V primeru pomoči, ki se financirajo iz skladov Unije in ko so ogroženi finančni interesi Unije ter ko gre za napačno uporabo prava Unije, je štiriletni zastaralni rok od storitve nepravilnosti, ki se uporablja za izterjavo nezakonite pomoči, določen v členu 3 (1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti. Navedena uredba se lahko uporabi le, če so izpolnjeni pogoji za uporabo te uredbe, v nasprotnem primeru pa se uporabi rok, ki je določen v nacionalnem pravu. Navedene uredba se uporabi le takrat, ko gre za kršitev določb zakonodaje skupnosti, ali pa se kršitev nanaša na dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta, pri čemer mora takšna kršitev škodljivo vplivati na proračun Skupnosti bodisi z zmanjševanjem ali izgubo prihodkov, bodisi z neupravičenimi izdatki. V primeru, da ti pogoji niso podani, se za vprašanje zastaranja uporabi nacionalna zakonodaja, kar je tudi konkretni primer.
Sodišče je ugotovilo, da tožnik v času odločanja o njegovi tožbi ni več na prestajanju zaporne kazni, s katere bi lahko bil pogojno odpuščen, v zvezi s čemer je s tožbo zahteval pravno varstvo. To po presoji sodišča pomeni, da si svojega pravnega položaja z odpravo izpodbijane odločbe ne bi mogel več izboljšati. Sodišče je tako ugotovilo, da tožeča stranka v času odločanja sodišča ne izkazuje več pravnega interesa za odločitev v tej zadevi, zaradi česar je tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravno mnenje - zastaralni rok - kaznivo dejanje - grožnja - verjeten izgled za uspeh
Tožnik v tožbi izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP utemeljuje z navedbo, da odvetnik A. A. odvetniških storitev ni opravil, a je kljub temu izdal račun v višini 630,00 EUR za pravno mnenje, ki pa je pomanjkljivo, ker niso navedeni dogodki v zvezi s prodajo stanovanja. Dva stavka, ki sta navedena v pravnem mnenju po stališču tožnika ne moreta predstavljati pravnega mnenja. V njem tudi niso navedeni pravni razlogi, argumenti in relevantna dejstva. Sodišče ne sledi tem tožnikovim navedbam, saj je toženka v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe jasno navedla, da je bila odvetniška storitev opravljena, da je citirani odvetnik pregledal dokumentacijo in sestavil poročilo oziroma pravno mnenje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da je bilo pravno mnenje daljše kot dva stavka, kot to navaja tožnik. Tudi po presoji sodišča, je pravno mnenje glede na zaključek, da so že potekli vsi zastaralni roki, ustrežno obrazloženo. Tožnik z navedbo kaznivih dejanj želi izkazati pravno utemeljene razloge za verjetni izgled za uspeh, a glede na to, da gre zgolj za pavšalno navajanje posameznih kaznivih dejanj, ne da bi za te navede tožnik predložil pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, po presoji sodišča verjetnega izgleda za uspeh ne more izkazati.
Tudi v predmetnem upravnem sporu tožnik ni z ničemer konkretiziral navedb o posledicah domnevne grožnje odvetnika ter za te navedbe tudi ni predložil nobenih dokazov.
odsvojitev delnic - odredba - pridobitev kvalificiranega deleža v banki - imetniki delnic - dovoljenje - nadzor in ukrepanje Banke Slovenije - kontradiktornost
Sodišče se pridržuje presoji, ki jo je opravila toženka, da v obravnavani zadevi obstojijo okoliščine iz 8. točke drugega odstavka 62. člena ZBan-2 in ki tudi po presoji sodišča ustrezajo pravnemu standardu – imetništvu delnic v svojem imenu in za račun tretje osebe. Presoja vseh okoliščin skupaj po presoji sodišča daje zadostno podlago za sklep, ki ga je naredila toženka in po katerem ima tožnica delnice C. v svojem imenu in za račun družbe A. Ključne dejanske okoliščine, na katerih temelji navedena odločitev, med strankama postopka niso sporne. Tako ni spora o tem, da v pogodbi o prodaji delnic ni bila določena sočasnost izpolnitve, da ni bilo dogovorjeno zavarovanje, pa tudi, da je bilo sklenjenih več aneksov, s katerimi je družba A. tožnici podaljševala rok za plačilo kupnine, pri tem pa ni zahtevala plačila dogovorjene pogodbene kazni. Spora tudi ni o tem, da sta družbi že pred tem poslovno sodelovali ter da je E. E., direktorica štirih družb, ki so v lasti lastnika in zakonitega zastopnika družbe A., vstopila v komunikacijo med hranilnico in tožnico.
lekarniška dejavnost - podružnica - izdaja dovoljenja - opravljanje lekarniške dejavnosti - mreža lekarniške dejavnosti na primarni ravni - gravitacijsko območje - javni interes - javna korist - svoboda ustanavljanja družb
Šesti odstavek 10. člena ZLD-1 določa tudi izjemo, ko se lahko ne glede na merila iz prvega odstavka tega člena izjemoma dovoli ustanovitev nove podružnice lekarne na demografsko ogroženih območjih. Sodišče ugotavlja, da med strankama ni sporno dejstvo, da območje Občine Grosuplje ni demografsko ogroženo območje. Iz navedenega razloga ta izjema ni podana. Ker iz tega razloga niso podani pogoji za ustanovitev podružnice lekarne tožnice, je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je vlogo tožnice zavrnil.
ZDoh-2 člen 48, 48/3, 48/3-2, 59, 59/1. ZSDP-1 člen 50. ZDR-1 člen 67. ZPIZ člen 14, 15, 19.
normiranec v skladu z zakonom o dohodnini - ugotavljanje davčne osnove - normirani odhodki - pravica do krajšega delovnega časa zaradi starševstva - samostojni podjetnik
Bistvo pravice do plačila sorazmernega dela prispevka je v tem, da je takšna oseba zavarovana za polni delovni čas in ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delala polni delovni čas in da se s tem glede socialnega zavarovanja vzpostavi pravna fikcija, da oseba dela polni delovni čas.
V primeru, kot je tožnikov, sta torej podlagi za zavarovanje dve. Prva se nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost (005), druga pa na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (072). Glede na dejstvo, da ima tožnik v konkretnem primeru prispevke plačane za polno delovno obveznost, s to razliko, da jih deloma plača sam, deloma pa država, je s tem tudi obseg zavarovanja po ZPIZ-2 izpolnjen in je po presoji sodišča v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj, da je pri tožniku v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas, neprekinjeno najmanj pet mesecev.
ZBPP člen 30, 30/6, 30/8. ZOdv člen 17, 17/5. Odvetniška tarifa (2015) člen 7, 7/2.
brezplačna pravna pomoč - obračun in izplačilo stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška storitev - odvetniška tarifa - potni stroški odvetnika - obvezna razlaga odvetniške tarife - znižana nagrada - kazenski postopek - narok - zaslišanje - stroškovnik - kilometrina - procesni sklep - dokazni predlog - napačna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka - odsotnost odvetnika v pisarni
Glede potrebnih izdatkov glede odsotnosti iz pisarne in kilometrine je toženka v zvezi s tremi posveti priznala plačilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja, skladno z določbo četrtega odstavka 6. člena OT (zaradi trikratne vožnje iz naslova ..., Ljubljana do ZPKZ Ljubljana in nazaj v skupni višini 60 točk), ne pa tudi ostalih priglašenih stroškov v zvezi s sestanki, ker da so nepotrebni oziroma pretirani, kar pa ni pojasnila na način, da bi jih bilo mogoče razloge preizkusiti, glede na dejstvo, da je do stroškov zaradi sestankov nedvomno prišlo.
Pravilni so ugovori tožnika, da je bilo v obeh primerih pri pritožbah zoper sklepa napačno uporabljeno materialno pravo, s tem, ko je bilo to ovrednoteno po 3. točki tarifne številke 10 OT. Za kaznivo dejanje, ki je predmet tega postopka, je bila po takrat veljavnem KZ-1 predpisana kazen zapora od treh do petnajstih let.
Napačno uporabo materialnega prava pa sodišče ugotavlja tudi glede sestave in vložitev obrazloženega dokaznega predloga z dne 21. 12. 2020. Tožniku ima zato prav, da mu tako pripada nagrada za vsakega od šestih dokaznih predlogov oziroma 25 točk za vsak dokazni predlog, torej 150 točk.
ZZDej člen 82. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4.
javni socialnovarstveni zavodi - postopek izvajanja zdravstvenega nadzora - nadzor nad delovanjem bolnišnic - postopek nadzora - procesni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Gre za sistemski nadzor, ki temelji na določbah 82. člena ZZDej, ter za sklep, s katerim se v skladu s četrtim odstavkom 80. člena istega zakona začne postopek nadzora, in ki kot takšen še ne vsebuje odločitve o materialnopravni določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. Gre torej za odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo postopka nadzora. Izpodbijani sklep zato ni dokončni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, prav tako pa tudi ni sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan.
Iz vsebine poštnih pošiljk izhaja, da je tožeča stranka navedena na ovojnicah kot pošiljatelj in na naročilnicah kot naslov, kamor je treba le-te vrniti. V razmerju do potrošnika je torej bila tožeča stranka pošiljatelj in naslov, na katerega se potrošniki obračajo s svojimi naročili oziroma prijavami za sodelovanje v nagradni igri. Glede na to je bila tožeča stranka v razmerju do potrošnika izvajalec predmetne poslovne prakse in je bil torej inšpekcijski ukrep pravilno izrečen tožeči stranki.
Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (2013) člen 121, 121/1, 121/1-3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 236, 236/2.
Določba a. Točke prvega odstavka 121. člena CZU predstavlja materialnopravno določbo, od katere je odvisna pravica do povračila previsoko obračunanih zneskov uvoznih dajatev. Rok za vložitev zahtevka se namreč nanaša na predmet meritornega odločanja v postopku, tj. na samo pravico zahtevati povračilo previsoko zaračunanih zneskov uvozne dajatve.
Rok za vložitev zahtevka za povračilo prevečc plačanih uvoznih dajatev je začel teči z dnem prepustitve blaga tožnici s strani carinskega organa, saj se šteje, da je s tem dnem bil dolžnik obveščen o carinskem dolgu.
Tožnica je zahtevek za povračilo preveč plačanih uvoznih dajatev vložila prepozno glede na triletni rok iz drugega odstavka 236. člena CZS, zato je organ predmetni zahtevek pravilno zavrgel.
URS člen 154, 154/1, 155. ZCes-1 člen 97, 118, 118/1, 118/1-6.
javna objava - za odločanje relevanten predpis - uporaba predpisov - retroaktivna uporaba zakona - prepoved retroaktivnosti
Za presojo zakonitosti postavitve tožnikovega objekta za oglaševanje v varovalnem pasu občinske ceste je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to pa je ZJC in ne kasnejši ZCes-1. Tožeči stranki bi lahko naložil odstranitev objekta za oglaševanje le, če bi ZCes-1 tudi za objekte, ki so bili postavljeni pred njegovo uveljavitvijo, izrecno določil obveznost pridobitve soglasja iz 97. člena ZCes-1 v za to določenem prehodnem obdobju, po neuspešno pretečenem roku pa bi predvidel inšpekcijsko ukrepanje.