stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča - priprava na narok - rok - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka
Tožnici je bilo vabilo na zaslišanje, ki naj bi bilo opravljeno dne 14. 11. 2018, vročeno šele 12. 11. 2018, s čimer tožena stranka ni upoštevala osemdnevnega roka iz drugega odstavka 157. člena ZUP. Že s tem je ob upoštevanju neprerekanih tožničinih navedb, da ni imela dovolj časa za pripravo na narok, podana bistvena kršitev določb postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
državljan države naslednice nekdanje SFRJ - dovoljenje za stalno prebivanje - upravni postopek - odločanje v ponovljenem postopku - vezanost upravnega organa na mnenje sodišča
Oba upravna organa prve in druge stopnje v ponovljenem postopku nista sledila pravnemu mnenju sodišča in njegovim napotkom glede vodenja ponovnega postopka. Prav tako nista upoštevala stališč sodišča, izraženih v pravnomočni sodbi, ki se tičejo postopka, kar utemeljeno graja tožnik v tožbi.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - odločilna dejstva
Glede na navedeno procesno stanje zadeve, zakonska izhodišča in stališča sodne prakse, po oceni sodišča ni sporno, da je tožena stranka ugotovila vsa dejstva, ki so pomembna za odločitev o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito. Ker tako v obravnavani zadevi po presoji sodišča ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - begosumnost
Tožnik je sprejemne prostore azilnega doma zapustil kljub temu, da je vedel, da jih ne sme. Tožnik je bil namenjen v Italijo, ki je njegova ciljna država. Tožnik je iz azilnega doma odšel že naslednji dan po tem, ko je bil nameščen v azilni dom. Slovenijo ni zapustil izključno zato, ker ga je v Divači prijela slovenska policija.
Tožnik je izpovedal, da nazaj v Pakistan ne more in da bo v primeru zavrnjene prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji, šel naprej. Sodišče še pripominja, da nenazadnje dejstvo, da je tožnik ponovno vložil namero za mednarodno zaščito nakazuje, da se je tožnik zavedal ne le, da sprejemnih prostorov ne sme zapustiti, ampak se je zavedal tudi posledic samovoljne zapustitve, torej tudi tega, da je zaradi zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma izgubil status prosilca, saj v nasprotnem primeru nova (druga) vložitev namere ne bi bila potrebna.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - ugotavljanje pravno pomembnih dejstev
Ker v obravnavani zadevi po presoji sodišča ni izkazan eden od dveh kumulativno določenih pogojev iz druge alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1, in sicer potreba po ugotavljanju relevantnih dejstev, na katerih temelji prošnja za mednarodno zaščito, ni bilo treba presojati nevarnosti, da bo tožnik pobegnil; odsotnost enega od kumulativno določenih pogojev namreč zadošča, da omejitev gibanja na tej podlagi ni dovoljena.
mednarodna zaščita - pridržanje - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega - begosumnost - ugotovitev dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik zgolj po enem dnevu nastanitve v sprejemnih prostorih azilnega doma le te samovoljno zapustil in odšel proti Italiji ter da je bil na Policijski postaji Brežice seznanjen z dejstvom, da če bo samovoljno zapustil prostore azilnega doma pred podajo prošnje za mednarodno zaščito, bo obravnavan po Zakonu o tujcih ter se bo štelo, da je njegova namera umaknjena. Pravilno je bilo ugotovljeno, da je bil omenjeni pouk tožniku povedan v njemu razumljivem jeziku, kar tudi izhaja iz registracijskega lista policijske postaje in je to tožnik tudi podpisal. Tožena stranka je pravilno sklepala, da ker je že enkrat samovoljno zapustil sprejemne prostore azilnega doma, ne gre zaključiti, da slednjega ne bo vnovič ponovil in ker utemeljuje svojo prošnjo za mednarodno zaščito s slabimi ekonomskimi pogoji v izvorni državi, ki pa so lahko posledica diskriminatornega ravnanja, je potrebno njegove navedbe podrobno razjasniti na osebnem razgovoru. Sodišče se tudi ne strinja s tožbeno navedbo, da tožnikova namera, da bi odšel v Italijo, sama po sebi ne pomeni razloga za nevarnost pobega. Res je sicer, da če bi bila podana zgolj ta okoliščina, da je bila tožnikova ciljna država Italija, to še ne bi bil zadosten razlog za omejitev gibanja, vendar je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi druge okoliščine, in sicer tudi to, da je bil tožnik izrecno opozorjen, da sprejemnih prostorov azilnega doma ne sme zapuščati, na posledice zapustitve sprejemnih prostorov azilnega doma, pa je kljub opozorilom sprejemne prostore vseeno zapustil. Vse te okoliščine dosegajo standard očitne begosumnosti, zato se sodišče ne strinja s tožbeno navedbo, da vse to ni dovolj.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - nevarnost pobega
Toženka je po presoji sodišča pravilno ugotovila: da je tožnik želel zapustiti Slovenijo in oditi v Italijo, kot potrdi tožnik tudi v svoji izpovedi; da je tožnik že naslednji dan, ko je bil pripeljan v sprejemne prostore azilnega doma, le-te zapustil zato, ker je želel v Italijo. Pravilno je ugotovila tudi, da je tožnik vedel, da sprejemnih prostorov azilnega doma ne sme zapustiti, saj se bo drugače štelo, da v Sloveniji ne želi zaprositi za mednarodno zaščito in bo obravnavan po Zakonu o tujcih.
telekomunikacijska infrastruktura - skupna gradnja - spor med operaterji - delitev stroškov - služnost
Infrastrukturni operater je v okviru dogovora o usklajevanju gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij (tj. o skupni gradnji) od zainteresiranega soinvestitorja upravičen zahtevati, da pred pričetkom skupne gradnje izkaže izpolnjevanje nujnih pogojev za izvedbo te, tako pa tudi, da izkaže, da ima (tudi sam) pravico graditi na tujem zemljišču, po katerem naj bi potekala gradnja, npr. prek pridobljene služnosti. Čeprav gre pri ustanovitvi slednje primarno vsekakor za razmerje med služnostnim zavezancem in služnostnim upravičencem, kot to izpostavlja tožnica, namreč ni mogoče spregledati, da (ne)obstoj takšnega razmerja lahko pomembno vpliva tudi na uspeh skupne gradnje, tako pa tudi na infrastrukturnega operaterja.
Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je bila njena vročitev opravljena 20. 4. 2021, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 20. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnik z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.
ZZDej člen 2, 2/3, 44, 44/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
koncesija - sprememba časa trajanja koncesije - osnovna zdravstvena dejavnost - ortodontsko zdravljenje - stvarna pristojnost - zobozdravstvena dejavnost - zdravstvena dejavnost na primarni in sekundarni ravni
Čeljustna in zobna ortopedija je ena izmed specialističnih zobozdravstvenih dejavnosti, zato gre za zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni, je za podelitev koncesije za opravljanje čeljustne in zobne ortopedije pristojno ministrstvo, pristojno za zdravje.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - merila za odmero nadomestila - exceptio illegalis - enakost pred zakonom - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev
Ker Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča MOC v prvem in drugem odstavku 6. člena stavbna zemljišča skupine C v območju 1.A vrednoti različno (višje) od enako (splošno in individualno) komunalno opremljenih stavbnih zemljišč skupine C v drugih območjih, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, sta navedeni določbi v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, zato v tej zadevi ne bi smeli biti uporabljeni (exceptio illegalis).
Ker Odlok v devetem odstavku 8. člena določa faktorje, ki zvišujejo vrednotenje stavbnih zemljišč skupine C v območju 1.A, niso pa določeni za druga stavbna zemljišča v tem območju (npr. za stavbna zemljišča skupine B), kljub temu, da območje 1.A tudi za uporabnike slednjih zemljišč predstavlja posebno pridobitno območje v smislu možnosti ugodnega pridobivanja dohodkov, za takšno razlikovanje pa utemeljenih razlogov ni najti, je navedena določba v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Zato v tej zadevi ne bi smela biti uporabljena (exceptio illegalis).
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
spor o stroških in nagradi odvetnika za izvajanje brezplačne pravne pomoči - nagrada in potrebni izdatki odvetnika - sodna poravnava - dedni dogovor
Sodno poravnavo so sklenili B. B., C. C. in Č. Č. Iz zapisnika o zapuščinski obravnavi je razviden dedni dogovor, ki sta ga sklenila dediča, B. B. in C. C. Iz tega zapisnika je tudi razvidno, da Č. Č. pri dednem dogovoru upoštevaje sklenjeno sodno poravnavo ni več sodeloval. Zato po mnenju sodišča odločitev toženke, da tožniku ni bila priznana nagrada za sklenitev sodne poravnave ni pravilna in nima podlage v Odvetniški tarifi. Gre dejansko za dva različna instituta, ki sta bila sklenjena med različnimi strankami in z različnimi pravnimi posledicami.
Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/2. ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
Tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, ker je samovoljno zapustil azilni dom v Ljubljani in se ni vrnil niti ni sporočil, kje se nahaja.
Zapustitev države ne pomeni avtomatično izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
ZMZ-1 člen 84, 84/2, 84/2-2, 84a, 84a/1, 84a/1-2. ZUS-1 člen 32, 32/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - begosumnost - nevarnost pobega - začasna odredba
Tožnik je zavestno navajal neresnične podatke, s ciljem uspeti v postopku. Zgolj tožnikova izjava, da bo tokrat ostal v Sloveniji, pri čemer ne navaja, da bi se karkoli spremenilo, sodišča ne prepriča, da bi ostal v Sloveniji do zaključka postopka. Sodišče je pri oceni tožnikove izpovedi upoštevalo tudi, da je v prošnji navedel, da ne namerava ostati v Sloveniji do zaključka postopka.
ZBPP člen 40, 40/3. ZOdvT člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obvezna razlaga odvetniške tarife
Opravila po tarifni številki 39 OT obračuna odvetnik takrat, ko so ta samostojna; to pomeni, da niso zajeta v drugih storitvah (prvi odstavek tarifne številke 39). V ta okvir ne sodijo dejanja pripravljalne narave, ki omogočajo, da odvetnik nudi svojo storitev (na primer posvet stranke pred sestavo vloge ali zastopanjem na narokih in podobno). Z drugimi besedami, to so opravila, ki so obsežena z drugimi storitvami, torej so z njimi v povezavi. V tem pogledu so potrebna za odvetniško storitev.
ZOdv ne vsebuje pravila, po katerem bi sodišča (in državni organi) pri odmeri odvetniških stroškov morali upoštevati Obvezno razlago OT. Odvetniški zbornici je dano (le) javno pooblastilo v 19. členu ZOdv, da po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za pravosodje, sprejme OT. To pravilo se ne razteza na obvezne razlage, ki bi zavezovale sodišča (in državne organe). Drugi odstavek 19. člena OT o dolžnosti upoštevanja obveznih razlag Upravnega odbora Odvetniške zbornice presega opisano pooblastilo iz 19. člena ZOdv.
kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - predkupna pravica - prednostni vrstni red - kmet mejaš - status kmeta - izpolnjevanje pogojev ob sprejemu ponudbe
Da so v tem primeru pravno relevantna dejstva, od katerih je odvisen status kmeta, nastala pred iztekom roka za sprejem ponudbe (ta rok je po tožnikovih navedbah potekel 26. 3. 2020), kot že rečeno, izhaja iz odločbe o priznanju statusa kmeta z dne 26. 5. 2020. Iz nje je, kot ugotavlja drugostopenjski organ in čemur tožnik v tožbi ne oporeka, razvidno, da je bila ta izdana na podlagi prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ, in sicer tudi na podlagi izračuna vrednosti kmetijske proizvodnje za leto 2019 (4. stran drugostopenjske odločbe).
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma
Upravno sodišče v tej zadevi ne šteje, da zapustitev države avtomatično pomeni izgubo pravnega interesa za nadaljevanje upravnega spora, saj je izguba pravnega interesa za tožbo odvisna od konkretnih okoliščin in razlogov za zapustitev države in s tem v zvezi od presoje sorazmernosti posega v pravico do učinkovitega sodnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Citirano zakonsko določbo je zakonodajalec uvrstil med določbe ZBPP ravno iz razloga, da se prepreči veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo organa za BPP sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v upravnem sporu. Sodišče dodaja, da pravica do BPP ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - begosumnost - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je tožnik želel zapustiti Slovenijo in oditi v Italijo in da je zgolj po dveh dneh, ko je bil pripeljan v sprejemne prostore azilnega doma, le-te zapustil in v skupini še treh tujcev odšel do avtobusne postaje, kjer so najeli taksi in plačali pot do meje z Italijo. Pravilno je ugotovila in presodila, da je vedel, da sprejemnih prostorov azilnega doma ne sme zapustiti in da je treba opraviti osebni razgovor.