stavbna zemljišča - pogoji za vračanje - upravičenec
Pogoje o tem, kdaj je vrnitev premoženja, ki je bilo podržavljeno, sploh mogoča, določa zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in 31/93) v členi 3 - 14 (3. odstavek 2. člena istega zakona). Ker zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) tudi ni mogoče šteti med predpise iz 4. člena ZDen, saj je bil izdan po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963, pri sporni razlastitvi tožnikove parcele pa tudi ne gre za ukrep državnega organa brez pravnega naslova (zadnji del besedila 4. člena ZDen), po presoji sodišča v tožnikovem primeru niso podani pogoji za uvedbo postopka denacionalizacije pred upravnimi organi.
Pravna oseba s sedežem v R Srbiji ne more razpolagati s premoženjem, ki ga ima na območju R Slovenije tako, da ga kot ustanovitelj vloži v družbo ustanovljeno po pravu R Slovenije. Predlog za vpis družbe v sodni register mora registrsko sodišče zato zavrniti.
Predmet posla je bil prenos denarne terjatve. Zato izbrani indeks, to je povprečni indeks rasti cen v gradbeništvu, ni v neposredni gospodarski zvezi s predmetom posla.
KZ člen 66, 29.ZKP člen 365, 365-5, 416, 422. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 1, 1-1, 15, 15-5, 10, 10-1, 6, 6/1-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Sodišče je v škodo obsojenca kršilo kazenski zakon, ker je bila obsojencu za kaznivo dejanje gospodarske sabotaže izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom za čas osmih mesecev, torej manj kot eno leto in mu po določbah 66. člena KZ ni smelo izreči za dejanja v steku še kazen zaplembe premoženja.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00984
ZPP (1977) člen 442. ZIP člen 267.
motenje posesti - začasna odredba - predlog stranke - nenadomestljiva škoda - nasilje
1. Začasno odredbo po 422. členu ZPP lahko izda sodišče tudi na predlog (pobudo stranke).
2. Vprašanje, katera škoda je nenadomestljiva škoda, je materialnopravno vprašanje.
3. Vzdrževanje protipravnega stanja, nastalega s tem, da je tožena stranka z zasedbo poslovnih prostorov onemogočila tožeči stranki opravljati njeno dejavnost, je lahko nasilje v smislu 442. člena ZPP.
4. Pri začasnih odredbah v zavarovanje nedenarnih terjatev, ni vedno nujno, da se začasna odredba ne sme kriti s tožbenim zahtevkom.
Zakon o davkih (1946) člen 39, 39-1. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 3/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona
Vrhovno sodišče je obs. na podlagi 1. točke 350. čl. ZKP oprostilo od obtožbe, ker izrek sodbe ni vseboval znakov kaznivega dejanja po 1. točki 3. člena ZTSŠ, saj se je za storitev zahteval storilčev namen, da bi z blagom, ki ga je odtegnil prometu, kasneje pridobil nesorazmerno premoženjsko korist.
Zaradi koristi revidenta ni mogoče dopustiti, da zaradi tega, ker ni sposoben sestaviti vsebinsko ustreznih vlog, ne bi bil deležen ustreznega pravnega varstva. Zato je treba v njegovem interesu zagotoviti, da bo postavljeni skrbnik skrbel in tudi odgovarjal za pravilno zaščito njegovih resničnih interesov.
nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču - povračilo stroškov že plačane participacije
Ne gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja v naravnem zdravilišču, če je bil pacient, po preteku 14 dni po odpustu iz bolnišnice, napoten v zdravilišče zaradi rehabilitacije in v napotnici zdravniške komisije ni navedeno, da gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Zato ni pogojev za povračilo stroškov za že plačano participacijo.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - pritožba - pooblastilo - nepopolna vloga
Pritožbe odvetnice, ki ni imela pooblastila kaznovanega za njeno vložitev, ni mogoče zavreči kot nedovoljene, ampak jo je treba šteti kot nepopolno vlogo in zahtevati od vložnika, da jo dopolni z ustreznim pooblastilom ter opozoriti na posledice, če tega v določenem roku ne bo storil.
ZPR člen 207a, 222. CZ člen 370, 370/1-2, 371, 371/1-1.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona - skrivanje blaga - neprijavljanje blaga - razveljavitev po uradni dolžnosti - utemeljen dvom o resničnosti dejanskega stanja
Če nekdo prenese čez carinsko črto skrito blago, je takšno ravnanje šteti le kot prekršek po 2. točki 1. odstavka 370. člena carinskega zakona, ne pa tudi prekršek po 1. točki 1. odstavka 371. člena, saj se znaki obeh prekrškov med seboj izključujejo.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - navadno sosporništvo na aktivni strani
Z izpodbijano pravnomočno sodbo je bil zavrnjen tožbeni zahtevek iz sicer ene (skupne) tožbe obeh tožnikov, s katerim pa je vsak od njiju terjal od tožene stranke zase plačilo zneska 986.351,85 SIT (sedaj 4115,97 EUR) s pripadki. Ker je določba drugega odstavka 41. člen ZPP, da se v primeru pasivnega sosporništva dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, po analogiji uporabljiva tudi za aktivno sosporništvo (procesni položaji, ki so v bistvenem enaki, se morajo enako obravnavati), teh zneskov ni mogoče seštevati, posamično pa nobeden ne presega mejnega zneska za dovoljenost revizije.
denacionalizacija stanovanjskih in poslovnih stavb v lasti fizičnih oseb - bivši lastnik kot denacionalizacijski upravičenec - stavbno zemljišče - skupni prostori
Bivši lastnik, ki mu je bila nacionalizirana stavba, ne more zahtevati vrnitve te stavbe, če je na vseh prostorih lastninska pravica fizičnih oseb.
stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve v tuji valuti - terjatve z valutno klavzulo
Vsi razlogi, zaradi katerih se terjatve v tuji valuti preračunajo v tolarsko vrednost, veljajo tudi za terjatve, zavarovane z devizno klavzulo. V obeh primerih je pri rednem plačilu odločilen tečaj na dan plačila. Ta tečaj pa v stečajnem postopku ni mogoč, ker je treba terjatve ugotavljati po enotnem kriteriju in ker delitev ni mogoča, če ni vnaprej znan obseg priznane terjatve.
pridobitev - državljan druge republike - civilna oseba v JA - kratkotrajna odsotnost iz države - dejansko nebivanje v Sloveniji
Tudi kratkotrajnejša odsotnost iz države je v primeru odločanja o sprejemu v državljanstvo na podlagi 1. odstavka 40. člena ZDS (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I) lahko pomembna za ugotovitev, da prosilec v Republiki Sloveniji dejansko ne živi.
ZPP (1977) člen 23. Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin člen 6.
spor o pristojnosti med rednim in samoupravnim sodiščem (sodiščem združenega dela) - izplačilo akontacije vojaške pokojnine
Glede na vsebino sklepa in odločbe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, s katerima je bil zavrnjen predlog predlagatelja za prevzem izplačevanja akontacije vojaške pokojnine, je treba šteti, da je bilo z njima dokončno odločeno o tem, da predlagatelj ni upravičen do akontacije. Zato je treba predlagateljev položaj glede sodnega varstva njegovih pravic izenačiti s položajem drugih udeležencev v istovrstnih postopkih. Okoliščina, če se vojaškim upokojencem akontacije ne izplačujejo v breme ZPIZ-a, ker proračun sredstva refundira, ne more biti odločilna. Gre le za eno izmed kategorij upravičencev, za katere zagotavlja sredstva proračun (2.odst. 219.čl. Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).
Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS št. 7/93) je začel veljati 5.2.1993, to je nekaj mesecev po koncu glavne obravnave (25.9.1992). Ob upoštevanju teh okoliščin sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo predpisa, ki je izpolnitev obveznosti med takimi deviznimi varčevalci kot je tožnica in bankami, uredil drugače.
Za uporabo predpisa je torej v danem primeru odločilnega pomena čas sojenja in ne čas zamude. Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (1.odstavek 326.člena ZPP). Ker je ta pogoj po ugotovitvah sodišča prve stopnje (3.odstavek 385.člena ZPP) v tožničinem primeru izpolnjen, je sodišče druge stopnje pravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.