Ni podana kršitev zakona, ker je bil tujcu v dveh različnih kazenskih sodbah dvakrat izrečen varnostni ukrep izgon tujca po 70. členu KZ SFRJ.
Samo zaradi tega, ker je obsojenec s pepelnikom zadel spis na mizi, ne pa oškodovanca, ki se je sklanjal za njim, poskušeno dejanje ni mogoče opredeliti kot neprimeren poskus, saj je poskus neprimeren le, če je predmet, s katerim je bilo dejanje storjeno ali proti kateremu se dejanje stori, nima takih lastnosti, ki so potrebne, da lahko pride do prepovedane posledice.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 249, 249/1, 257, 257/1, 257/2, 258.
pridobitev - pravnomočno obsojena oseba - obnova po uradni dolžnosti - pravnomočna sodba za kazniva dejanja - novo dejstvo
Obnovitveni razlog - novo dejstvo (pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje) po 1. točki 249. člena ZUP je podan, če je to dejstvo obstajalo na dan izdaje prejšnje odločbe o pridobitvi slovenskega državljanstva in bi lahko privedlo do odločitve po 3. odstavku 40. člena ZDS, pa upravnemu organu to ni bilo sporočeno oz. ni vedel zanj. Sama storitev kaznivega dejanja pred izdajo prejšnje odločbe o pridobitvi slovenskega državljanstva, glede na ustavno domnevo nedolžnosti do pravnomočne obsodbe (27. člen Ustave RS), ni novo dejstvo, kolikor tožeča stranka na dan izdaje prejšnje odločbe še ni bila pravnomočno obsojena.
sodba zaradi izostanka - skladnost navedenih dejstev in predloženih dokazov kot pogoj za sodbo zaradi izostanka
Pomanjkljivi dokazi, ki sami zase ne bi zadostovali za utemeljenost zahtevka, ki pa tožbenim navedbam ne nasprotujejo, niso razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče šteti, da niso izpolnjeni pogoji po 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP.
V postopku za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni mogoče predlagati izrek milejše kazenske sankcije, saj je za to predvideno posebno izredno pravno sredstvo - izredna omilitev kazni.
povrnitev gmotne škode v primeru smrti - odškodnina za pogrebne stroške (žalna obleka, venec)
Na podlagi določbe 1. odst. 193. člena ZOR je mogoče priznati povračilo stroškov v zvezi s pogrebom (žalna obleka, venec, cvetje) vsem tistim osebam, za katere je glede na njihovo razmerje do pokojnika običajno, da jim ti stroški nastanejo - in v obsegu, ki je običajen. Med te osebe je glede na način izražanja pietete do pokojnega, ki je v Sloveniji običajen, treba šteti tudi brate in sestre pokojnega - neglede na to, ali je med njimi in umrlim obstajala trajnejša življenjska skupnost (v smislu 2. odst. 201. člena ZOR).
Za obračun odškodnine velja višina, ki velja na dan, ko je bila vložena popolna vloga za gradnje, za katere se vloži vloga za lokacijsko dovoljenje (1. alinea 8. odstavka 14. člena ZKZ).
Če je kasnejši predpis določil drugačno višino odškodnine za nedokončane postopke, kot pa prejšnji predpis, ki je veljal na dan, ko je bila vložena popolna vloga, se kasnejši predpis pri obračunu odškodnine ne more uporabiti, saj je v nasprotju z zakonsko določbo.
Odlok o poslovnem času (1989) člen 5, 7-5, 12, 12-7.
okrepčevalnica - podaljšanje poslovnega časa - pravna podlaga
Če okrepčevalnica ni sklenila dogovora za drugačen poslovni čas, kot je določen v občinskem odloku, upravni organ utemeljeno zavrne drugačen poslovni čas, kot je določen v odloku.
Povratnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej navedeno. Dovoljeno je sicer dokazovati nasprotno, vendar toženi stranki to ni uspelo.
ZDen člen 6, 25, 25/2, 65, 66.ZUP člen 149, 159, 160.
kmetijska zemljišča - povečana vrednost podržavljenih zemljišč - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Upravni organ ni razpisal glavne obravnave in tudi ni ugotavljal zatrjevanih velikih vlaganj tožene stranke. Ni bil naveden izračun vrednosti nepremičnin. Zato je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo, ker dejanske okoliščine niso bile popolno ugotovljene in ker niso bila upoštevana pravila postopka.
poroštvo - razmerje med upnikom in porokom - obveznost nastala iz gospodarske pogodbe
Tožena stranka je kot porok in plačnik tožeči strani neposredno dolžna poravnati račune za storitve po hotelski pogodbi. Izguba finančnega kritja s strani principala ni razlog za prenehanje njenih obveznosti. Namen poroštva je namreč prav v tem, da utrdi upnikov položaj in zmanjša njegovo tveganje v zvezi z morebitno plačilno nesposobnostjo glavnega dolžnika.
Če tujec, ki prosi za dovoljenje za stalno prebivanje, v vlogi zatrjuje, da 3 leta živi v R Sloveniji, ni pa imel v RS prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča, ni mogoče šteti da izpolnjuje pogoj 3-letnega neprekinjenega prebivanja v R Sloveniji, ki ga za izdajo dovoljenja določa zakon.
ODZ paragraf 1460. ZTLR člen 28, 30. ZPP (1977) člen 331.
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo opravljen na podlagi sodbe na podlagi pripoznave priposestvovanja - učinki
V konkretnem primeru so izpolnjeni vsi pogoji za priposestvovanje (pravna pravila 1460. in nasl. paragrafov ODZ).
Na drugačno presojo ne more vplivati pravnomočna sodba na podlagi pripoznave. Tožena stranka ne oporeka tožbenim trditvam, ki utemeljenost ugotovitvenega tožbenega zahtevka med drugim gradijo na posesti spornih nepremičnin. V takšni situaciji pa ima pravnomočna sodba na podlagi pripoznave lahko učinke le med takratnimi pravdnimi strankami (oz. njihovimi pravnimi nasledniki).
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje
Zakonita domneva o enakosti deležev pravdnih strank je bila ovržena. Pri določanju deležev bivših zakoncev je potrebno izhajati iz celovite presoje razmerij med zakoncema v času trajanja zakonske zveze.
Ob iztrošenosti avtomobila zaradi starosti kot objektivizirani postavki, na katero je kupec vozila lahko računal, ni mogoče uporabiti določb ZOR (čl. 482/1) o skriti napaki, ker je kmalu po nakupu bilo treba avto generalno popraviti.
Tožena stranka ne more uspešno ugovarjati, da sodišče ni upoštevalo pogodbenih določb, ampak je določalo za prodane nepremičnine odškodnino. Prezreti ni mogoče, da med pravnim prednikom tožnikov in toženo stranko ni bila sklenjena običajna prodajna pogodba, ampak pogodba, ki je nadomeščala razlastitev (tč. VI). V primeru razlastitve pa je Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur.l. SRS, št. 5/80 in 30/87) zagotavljal razlaščencem v 9.čl. pravico do pravične odškodnine.
bolniški stalež - zaključitev bolniškega staleža - izvid in mnenje zdravniške komisije prve stopnje
Zavarovana oseba, kateri je zdravniška komisija prve stopnje zaključila bolniški stalež in ni zahtevala presoje tega mnenja pri zdravniški komisiji druge stopnje, se ne more sklicevati na to, da je bila zaradi nadaljnjega zdravljenja še vedno v bolniškem staležu in opravičeno odsotna z dela.
skupnost dedičev - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino - lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - nedobroverni graditelj
Po ugotovitvi sodišč prve in druge stopnje toženca za gradnjo nista pridobila tožničinega soglasja. Gradila sta brez lokacijskega dovoljenja in z gradnjo nadaljevala kljub odločbama urbanističnega inšpektorja o ustavitvi gradnje in odstranitvi prizidka. Toženca pa sta z gradnjo nadaljevala tudi še po izdaji začasne odredbe. Okoliščine konkretnega primera in obnašanje strank med gradnjo so bili nedvomno taki, da onemogočajo uporabo določbe 2.odst. 25.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, na katero se sklicuje revizija.
pozneje izdani upravni akt - zahteva sodišča, da se tožeča stranka izjavi o tožbi
Urgence tožničinih pooblaščencev za čimprejšnje reševanje zadeve ni mogoče šteti za izjavo stranke v smislu zadnjega stavka 1. odstavka 32. člena zakona o upravnih sporih, saj gre pri tožničinih pooblaščencih za odvetnike, torej pravno kvalificirane osebe, ki jim zakon nalaga vestno in skrbno ravnanje (2. odstavek 11. člena zakona o odvetništvu, Uradni list RS, št. 18/93).