Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski je ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi za osem let vojaške službe, to je osem plač. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - prehodne določbe - denarna nagrada - izplačilo posebne nagrade
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnica, namreč da ji pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejela po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
ZDR člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 172, 172/1. KZ-1 člen 235, 235/1. ZEPDSV člen 3, 7, 7/1, 18.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje poslovnih listin - stopnjevitost delovnopravnih sankcij
Zakonska definicija kaznivega dejanja tako s pomembnostjo podatka izključuje samodejno kaznivost za prav vsak neresničen podatek; neresničen podatek mora imeti potencialni vpliv na poslovni promet s tretjimi, na samo dejavnost gospodarskega subjekta ali na morebitni davčni nadzor.
Neresnični vpisi minut delovnega časa v evidenco v okoliščinah obravnavanega primera ne predstavljajo pomembnega dejstva z vidika poslovnega prometa oziroma ostalih dveh kazenskopravnih položajev.
Morebitna prekrškovna odgovornost ne pomeni samodejno tudi kazenske odgovornosti. Ravno nasprotno - če je neko dejanje predmet prekrška, potem mora biti inkriminacija toliko bolj poudarjena v kazenski določbi, sicer se šteje, da gre pri prekršku za manjši prestopek, ki ko tak izključuje težjo kazenskopravno posledico.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - zaposlitev v slovenski vojski - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - izplačilo posebne nagrade - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
ZSPJS člen 23, 76, 77č, 77e. KPJS člen 46. ZDR-1 člen 144. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 4.
vojaška oseba - straža - neposredni učinek direktive - delovni čas - pripravljenost za delo - Direktiva 2003/88/ES
Dejavnost straže ni potekala v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja, vojaških operacij, posebnega sistema rotacij, izrednih dogodkov ipd., temveč je spadala v "običajno službo" v mirnem času, brez posebnosti, torej ni spadala med posebne (zgoraj navedene) dejavnosti oboroženih sil. To pomeni, da je straža, kot jo je opravljal tožnik, spadala v „običajno službo“ in se Direktiva 2003/88/ES uporablja tudi za ta primer.
Ob uporabi Direktive 2003/88/ES se šteje v delovni čas tudi čas pripravljenosti v okviru straže, v katerem tožnik sicer ni dejansko delal, je pa moral biti v stalni pripravljenosti na določenem kraju in je bil takrat na razpolago delodajalcu, brez možnosti odhoda domov ali kam drugam.
To nadalje pomeni, da v okoliščinah konkretnega primera ureditev 97.č člena ZObr (ki vojaškim osebam, ki opravljajo stražarsko službo, za ure, v katerih ne opravljajo dejanskega dela, določa, da se ne štejejo v delovni čas, ampak kot pripravljenost za delo na delovnem mestu), 97.e člena ZObr (po kateri se pripravljenost na delo ne všteva v število ur tedenskega oz. mesečne delovne obveznosti) in 46. člen KPJS (po katerem se čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas) niso v skladu z Direktivo 2003/88/ES. V tem primeru (torej sporu med tožnikom - javnim uslužbencem in Republiko Slovenijo) pa ima navedena direktiva vertikalni neposredni učinek. Zato se je na člen direktive in v zvezi z njim na razlago SEU mogoče sklicevati tudi proti državnemu organu, ki je delodajalec. Velja tudi obratno, in sicer da v takem primeru ni mogoče uporabiti nacionalne zakonodaje, ki je v nasprotju z direktivo.
V ugotovljenih okoliščinah ni mogoče upoštevati določb naše zakonodaje in kolektivne pogodbe, ki izrecno izključujejo vključitev pripravljenosti vojakov v času straže v delovni čas in ki obenem prav za obdobje, ki se ne šteje v delovni čas, predvidevajo plačilo 20% urne postavke osnovne plače. Ob sprejetem zaključku tožnikove pripravljenosti izven delovnega časa po določitvi v naših predpisih ni več mogoče obravnavati tako, temveč kot pripravljenost, ki se šteje v delovni čas. Prav za takšen primer ZObr in KPJS ne določata posebne višine plačila, saj urejata le plačilo pripravljenosti izven delovnega časa.
Zato je v nastali posebni situaciji mogoče upoštevati le splošna pravila o plačilu, ki delavcu (javnemu uslužbencu) pripada za delovni čas. To pomeni, da tožniku pripada plačilo, kot izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi za delo v polnem delovnem času, torej 100 % plačilo osnovne plače oziroma razlika med 100 % in 20 % zneskom osnovne plače tudi za ure v času pripravljenosti, ki se štejejo v delovni čas.
Ker tožnik ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
Dopolnitev predloga, ki jo je vložila tožnikova pooblaščenka, ni oblikovana v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP, saj iz te dopolnitve ni razvidno, katere okoliščine kažejo na pravno pomembnost vprašanj, ki so v njej navedena. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi šlo za katero od vprašanj, ki jih navaja prvi odstavek 367.a člena ZPP. Dopolnitev predloga je po vsebini pravzaprav revizija, v kateri so sodiščema prve in druge stopnje očitane določene bistvene kršitve določb postopka.
ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes za vložitev predloga - utemeljitev predloga - delno zavrženje predloga - delna zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Del vprašanj, ki jih zastavlja toženka v predlogu za dopustitev revizije, se nanaša na odločitev o zahtevku druge tožnice proti toženki (na plačilo zneska 40.019,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi prvi tožnici), vendar je bila njena tožba v tem delu pred sodiščem prve stopnje zavržena, sodišče druge stopnje pa je to odločitev razveljavilo, očitno brez vračanja zadeve sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. To pomeni, da toženka nima pravnega interesa za vložitev predloga oz. posledično revizije zoper takšno odločitev. Zato je revizijsko sodišče ob smiselni uporabi določbe 374. člena ZPP predlog za dopustitev revizije, ki se nanaša na odločitev sodišča druge stopnje o zahtevku druge tožnice zavrglo.
V ostalem delu, torej glede pravnomočne odločitve o zahtevkih prve tožnice proti toženki, revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije po 367.a členu ZPP, zaradi česar je ta del predloga zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS00053288
ZDR-1 člen 126, 126/3, 154.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor - pravna narava terjatve - temelj zahtevka - Direktiva 2003/88/ES
Do kršitve pravice do odmora med delovnim časom ne pride že zgolj zato, ker mora biti delavec prisoten na delovnem mestu ali v njegovi bližini, samo po sebi pa tudi ne zato, ker za čas koriščenja odmora nima zagotovljene zamenjave; pri presoji o dolžnosti delodajalca, da delavcu zagotovi odmor med delovnim časom, je treba upoštevati tudi naravo delovnega mesta in dela delavca, njegovo obremenjenost in dinamiko le te. Ta v nekaterih primerih ni takšna, da delavcu tudi sicer ne bi omogočila odmora med posameznimi opravili.
Kljub zatrjevanemu protipravnemu ravnanju delodajalca mora delavec v sodnem sporu podati tudi dovolj jasne in konkretne trditve o naravi njegovega zahtevka, saj golo sklicevanje na to, da na eni strani zahteva nadomestilo (z nejasno opredelitvijo za kakšno nadomestilo sploh gre), na drugi pa odškodnino za premoženjsko škodo, ne zadošča.
ZPP člen 367a. Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.