določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - drug oddelek pristojnega sodišča - zapisnikarica okrajnega sodišča kot stranka v postopku pred okrožnim sodiščem - zavrnitev predloga
V predlogu naknadno izpostavljena okoliščina, da naj bi se druga toženka, zaposlena kot zapisnikarica na okrajnem sodišču, dnevno srečevala tudi s sodniki in sodnicami okrožnega sodišča, ki bo odločalo v tej zadevi, ne predstavlja takšne stopnje povezanosti oziroma (po)znanstva, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti. Okrajno sodišče je res organizacijska enota okrožnega, a to samo po sebi še ni razlog za delegacijo pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00053713
ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2, 37, 37/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda RTV - vročitev upravnega akta - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - preuranjena tožba - dopuščena revizija - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so v primeru, ko sklep, zoper katerega tožnik vloži tožbo v upravnem sporu, še ni bil vročen tožniku, upoštevaje določbe Zakona o upravnem sporu, izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo tožbe in odločanje o tožbi.
ZPP člen 367a, 367b, 367b/4, 367b/5, 367b/6. ZUS-1 člen 5, 5/4.
predlog za dopustitev revizije - odločba o podelitvi koncesije - predlog za izrek ničnosti - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - pomembno pravno vprašanje se ne nanaša na vsebino zadeve - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Iz obrazložitve predloga izhaja, da predlagatelja zmotno enačita pravno naravo akta, izdanega v obliki predpisa, kolikor ureja posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1) z odločbo kot upravnim aktom, izdanim v upravnem postopku, in zoper katero je mogoče uveljavljati v ZUP predvidena pravna sredstva, kamor sodi tudi ničnost odločbe. Drugih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost prvega vprašanja, ne navajata.
Tudi v zvezi z drugim vprašanjem, ki ga predlagatelja zastavljata, je predlog vsebinsko prazen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00053667
URS člen 33. GZ člen 43, 43/1, 43/1-6. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - izdaja gradbenega dovoljenja - pravica graditi - izkazana pravica graditi kot predhodno vprašanje - vknjižba v zemljiško knjigo - skupno pripadajoče zemljišče - dopuščena revizija - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so pri presoji pravice graditi po Gradbenem zakonu upoštevni zgolj vpisi lastninske pravice ali skupnega pripadajočega zemljišča v zemljiški knjigi, ali je treba upoštevati in presojati tudi ex lege pridobljeno skupno lastninsko pravico v smislu skupnega pripadajočega zemljišča, še posebej, če je v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča po ZVetl-1 sodni izvedenec urbanistične stroke ugotovil, da gre za skupno pripadajoče zemljišče.
predlog za pregon - individualizacija - vsebina predloga za pregon
Zahteva odpira vprašanje zadostne individualizacije predloga za pregon v smeri kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Historični dogodek, ki ga je policiji naznanil C. C. in za katerega je izrazil voljo za pregon, je zadosti individualiziran, na državnem tožilcu oziroma sodišču pa je, da ga ustrezno pravno opredeli. Pri presoji vsebine predloga za pregon je odločilna pravna narava tega instituta, saj gre za procesno predpostavko, brez katere državni tožilec ne sme sprožiti kazenskega pregona. Navedba vseh zakonskih znakov naznanjenega kaznivega dejanja ni nujna, saj je bistveno to, da je individualiziran kot historični dogodek.
Obramba si je prizadevala za izrek oprostilne sodbe na podlagi 4. točke 358. člena ZKP (dejanje majhnega pomena), vendar sta sodišči presodili, da v konkretnem primeru ne gre za takšno dejanje. Prvič zato, ker sta ugotovili, da škoda na jukeboxu ni bila neznatna ali zanemarljiva, drugič pa zato, ker je za to presojo treba ugotoviti še subjektivni pogoj (nizka stopnja storilčeve kazenske odgovornosti ali njegove osebne okoliščine).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00054614
ZKP člen 344, 244/1, 371, 371/1-3, 442, 442/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
sojenje v nenavzočnosti - navzočnost obdolženca pri zaslišanju prič - sprememba obtožbe - sprememba obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - znaki kaznivega dejanja - pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca
Kadar izrek sodbe vsebuje tudi neobvezni abstraktni dejanski stan, predstavljata abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja celoti in pri tem ni potrebno, da se določeni znaki kaznivega dejanja ponavljajo, še posebej, če so ti že konkretizirani v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja. Gre za nebistveno spremembo opisa kaznivih dejanj, ki je bila z vidika zakonskih znakov tudi nepotrebna, saj so iz opisa kaznivih dejanj že pred njegovo spremembo izhajali vsi zakonski znaki. Obtožni predlog z dne 21. 8. 2018 je vseboval očitek, da je obsojenec dejanje storil z namenom ustrahovanja oškodovancev, kar ni pomenilo spremembe obtožnega predloga v obsojenčevo škodo in taka sprememba zato ni zahtevala preložitve glavne obravnave zaradi priprave obrambe. Opis, da sta se oškodovanca počutila ogrožena, pa je neposredno povezan s trditvijo, da sta bila zaradi obsojenčevih groženj tudi vznemirjena. Položaj obsojenca se zaradi modifikacije obtožnega predloga ni spremenil, sprememba besedila v opisu kaznivega dejanja pa ni temeljila na spremenjenem dejanskem stanju, zato sprememba obtožnega akta ni nasprotovala obsojenčevi pravici do obrambe. Zadoščeno pa je bilo tudi obsojenčevi pravici do izjave, saj se je imel v postopku možnost izjaviti o očitkih, ki so bili kasneje v nebistvenem delu spremenjeni.
zahteva za varstvo zakonitosti - pravni interes - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - odklonilno ločeno mnenje
Procesna predpostavka za dopustnost vsakega pravnega sredstva, vključno z zahtevo za varstvo zakonitosti, je obstoj pravnega interesa za izpodbijanje odločbe. Vložnik mora imeti na pravu utemeljen interes za pravno sredstvo, kar pomeni, da pravo ta interes priznava in varuje. Samo dejanski interes, četudi je za vložnika pomemben, ne zadošča. Izkazati je treba, da bi vložnik ob hipotetičnem uspehu s pravnim sredstvom v konkretnem postopku izboljšal svoj pravni položaj.
priznanje krivde - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - uporaba omilitvenih določil - kazenska sankcija
Priznanje krivde je okoliščina, ki zgolj dopušča omilitev kazni, oziroma, drugače povedano, tudi v tem primeru velja fakultativnost uporabe omilitvenih določil.
začasni izročitveni pripor - pravica do uporabe svojega jezika - opis dejanja - prevod
Tujcu, ki mu je odvzeta prostost zaradi odreditve pripora, mora biti ob zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom (drugi odstavek 525. člena ZKP) zagotovljena učinkovita možnost izjaviti se o vseh predpostavkah za odreditev pripora. To je mogoče le, če je z relevantnim procesnim gradivom tudi v bistvenem seznanjen, v jeziku, ki ga razume. To jamstvo zagotavlja 8. člen ZKP oziroma širše, v vseh postopkih pred državnimi organi, 62. člen Ustave. Z odreditvijo začasnega pripora v obravnavani zadevi pa obrambi takšna možnost ni bila zagotovljena.
Pritožnik s tožbo izpodbija sklep, s katerim je bila njegova pritožba zoper inšpekcijsko odločbo zavržena kot prepozno vložena. Izpodbija torej procesni sklep. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe pa je predlagal zadržanje izvršitve tega procesnega sklepa, kar v zadevi tudi ni sporno. Predlagal je torej izdajo odložitvene začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Izdaja te pa v obravnavani zadevi, ko se zahteva zadržanje izvršitve procesnega sklepa, že po naravi stvari ni mogoča.
Ni sporno, da pritožnik z zahtevo, o kateri je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom, ureditvene začasne odredbe ni predlagal, zato predlogu, naj jo kot tako upošteva Vrhovno sodišče, ni mogoče slediti.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00053687
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2n, 3, 23, 23/1, 23/2, 28, 28/1, 28/2. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/4. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a/3.
mednarodna zaščita - prosilec iz Pakistana - omejitev gibanja prosilcu za azil - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - nujnost in sorazmernost ukrepa - zavrnitev pritožbe
V skladu s prvim odstavkom 28. člena Uredbe Dublin III, ki izrecno določa, da države članice osebe ne morejo pridržati zgolj zato, ker poteka postopek po tej uredbi, so za pravilno presojo (oceno) "znatne nevarnosti za pobeg" v skladu z drugim odstavkom 28. člena navedene uredbe ključne tudi druge individualne (konkretne) okoliščine, ki so bile ugotovljene v postopku pred toženko in na glavni obravnavi.
Kljub temu, da slovenski zakonodajalec v nacionalno zakonodajo še ni prenesel določbe četrtega odstavka 8. člena Recepcijske direktive II, to ni ovira, da sodišče prve stopnje presodi, ali bi moral biti v zadevi uporabljen milejši ukrep od pridržanja na prostore Centra za tujce oziroma da presodi nesorazmernost tega ukrepa.
dovoljenje za začasno čemerno obremenitev okolja s hrupom - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - zavrnitev zahteve - pritožba v upravnem sporu - dovoljenost pritožbe - procesne predpostavke za dovoljenost pritožbe - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Pritožniki, ki zahtevajo izdajo začasne odredbe, s katero bi se prepovedalo predvajanje glasbe na dogodku, ki je že zaključen, ne izkazujejo (več) pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bila njihova zahteva za izdajo začasne odredbe zavrnjena. V obravnavanem primeru stanje, ki naj bi ga začasna odredba začasno urejala, ne obstoji več, saj se je že samo zaključilo. Posledično ne obstojijo več niti zatrjevani posegi v pravice pritožnikov, ki naj bi se odražali v nastajanju nepopravljive škode. Pritožniki si torej tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku ne bi mogli več izboljšati svojega pravnega položaja.
DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00053686
URS člen 2, 23, 158. ZDoh-2 člen 5, 5/1, 5/2, 6, 7, 7/2. ZDoh-2R člen 1. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/4.
predlog za dopustitev revizije - davčni rezident - rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - rezidentstvo po konvenciji in po ZDoh-2 - dvojno rezidentstvo - izogibanje dvojnemu obdavčevanju - pravnomočna odločitev o isti stvari - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Rezidentski status se za namen odmere dohodnine v Republiki Sloveniji presoja na podlagi 6. člena ZDoh-2. Je pa v nadaljevanju določena izjema, ko se zavezanec, ki bi se na podlagi 6. člena ZDoh-2 v nekem časovnem obdobju sicer štel za rezidenta Slovenije, v tem času obravnava kot nerezidenta. Pogoj za nastop te fikcije iz 7. člena ZDoh-2 je, da gre za osebo, ki se v relevantnem času po omenjeni mednarodni pogodbi, sklenjeni med Slovenijo in drugo državo, šteje samo za rezidenta te druge države pogodbenice.
Določba 7. člena ZDoh-2 ureja davčni položaj osebe, ki je zaradi življenjskih okoliščin svojemu rezidentstvu po 6. členu ZDoh-2 pridružila rezidentstvo druge države, problem dvojnega rezidentstva pa je bil razrešen po pravilih KIDO. Gre za okoliščine, ki jih je treba ugotoviti v vsakem primeru posebej, zaradi česar je navedba v izpodbijani sodbi, da status rezidenta po 6. členu ZDoh-2 ne omejuje posameznika pri uveljavljanju pravic po KIDO, pravilna, če se nanaša na zavezanca, ki še ni v položaju ugotovljenega statusa po KIDO, zaradi katere bi se vzpostavila fikcija iz drugega odstavka 7. člena ZDoh-2. Vrhovno sodišče dodaja, da iz te zakonske določbe ob odsotnosti podrobnejših zakonskih pravil, ki urejajo postopek ugotovitve rezidentskega statusa in izdajanja odločb po uradni dolžnosti (kot v obravnavanem primeru), ne izhaja omejitev, da se v okviru ugotavljanja rezidentskega statusa za namene ZDoh-2 ob ustreznih navedbah zavezanca ne bi ugotavljali pogoji za nastop obravnavane zakonske fikcije in s tem za status v smislu ZDoh-2.
Zakon ne dopušča posega v pravnomočno odločbo o rezidentskem statusu zaradi spremenjenih stališč o uporabi zakona, torej bodisi zaradi spremembe upravne ali sodne prakse glede razlage relevantnih zakonskih določb.
ZPSV člen 17. ZPIZ-2 člen 16, 16/1. ZMEPIZ-1 člen 7, 7/3, 80, 81, 86. ZSDP-1 člen 13, 106, 106/16. ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-6, 78, 78/2. ZUP člen 147.
plačilo prispevkov za socialno varnost - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ugotovitvena odločba - ugotovitev lastnosti zavarovanca - obseg in vsebina davčnega nadzora - odmera prispevkov za socialno zavarovanje - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker so posamezna obvezna socialna zavarovanja urejena v različnih področnih zakonih, ki vsak zase urejajo (materialne) pogoje za vključitev v posamezno zavarovanje in ker je postopek ugotavljanja lastnosti zavarovanca z odločbo v pristojnosti različnih nosilcev obveznih zavarovanj, prijava osebe v zavarovanje po uradni dolžnosti na podlagi odločbe enega od njih, lahko pomeni le prijavo v tisto obvezno socialno zavarovanje, na katero se takšna odločba nanaša.
Ugotovitvena odločba ZPIZ o obstoju revidentove lastnosti kot zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja prvostopenjskemu davčnemu organu ne more predstavljati podlage za odmero socialnih prispevkov tudi za druga obvezna socialna zavarovanja.
Davčni organ lahko na podlagi svojih zakonskih pristojnosti opravi (le) nadzor nad plačevanjem in obračunavanjem prispevkov v okviru že urejenega oziroma določenega zavarovanega statusa na matičnem področju.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00053676
Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/4. URS člen 23, 25. ZUS-1 člen 75, 75/1, 75/1-3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-2, 84/2, 84a, 84a-2. ZMZ-1A člen 40. ZPP člen 285.
mednarodna zaščita - prosilec iz Alžirije - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - omejitev gibanja prosilca za azil - nevarnost pobega - ugotovitev dejstev - zdravstveno stanje prosilca - sporno dejansko stanje - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - ugoditev pritožbi
Če se sodišče prve stopnje pri ugotavljanju pravilnega dejanskega stanja po opravljeni glavni obravnavi zgolj opre na dejstva in dokaze, ki jih je ugotavljala in izvedla že tožena stranka, ter svojo odločitev utemelji na njihovi drugačni presoji, potem je predmet pritožbenega preizkusa Vrhovnega sodišča zgolj to, ali je opravljena presoja logična, konsistentna in dovolj prepričljiva, da odločitve sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za arbitrarno. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku skladno z ZUS-1 presoja zakonitost odločanja sodišča prve stopnje, ki je v upravnem sporu tisto sodišče, ki presoja pravilnost ugotovitve dejanskega stanja (iudex facti) in s tem uresničuje pravico tožnika do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva (23. in 25. člen Ustave). Pritožbeni postopek pred Vrhovnim sodiščem v upravnem sporu tako ni namenjen ponovni (tretji) stopnji ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja na podlagi istega dokaznega gradiva, temveč zagotavljanju, da je bilo sodno varstvo v zvezi s tem pred sodiščem prve stopnje pravilno in zakonito izvedeno.
Ukrep pridržanja je v nesorazmerju s posegom v zdravje prosilca za mednarodno zaščito, če bi njegova izvršitev pomenila kršitev prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja in kaznovanja, določeno v 4. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, torej kadar bi ukrep vodil do (poslabšanja) posebej resnega zdravstvenega stanja prosilca za mednarodno zaščito.
ZDR-1 člen 142, 143, 151, 151/1, 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 19a, 19a/1 točka c, 19a/3. ZPP člen 378.
nočno delo - polni delovni čas - letni dopust - efektivni delovni čas
Ker prvi odstavek 142. člena ZDR-1 v delovni čas uvršča tako efektivni delovni čas kot tudi čas odmora ter čas upravičenih odsotnosti z dela (torej tri različne kategorije) in glede na 143. člen ZDR-1, ki opredeljuje pojem polnega delovnega časa, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je treba v pojem polni letni delovni čas, ki ga navaja 151. člen ZDR-1, šteti vse kategorije, ki sestavljajo delovni čas, torej tudi čas delavčeve upravičene odsotnosti z dela.
Ker je tožnik v letu 2017 delal ponoči manj kot tretjino polnega letnega delovnega časa, ni izpolnjeval pogoja, da se ga šteje kot nočnega delavca, kot ga določa 151. člen ZDR-1.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - prehodne določbe - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 7, 7/2.
slovenska vojska - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski - prehodne določbe
Edino sprejemljiva in logična razlaga prvega stavka drugega odstavka 7. člena Uredbe o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (nova Uredba) je zato ta, ki jo zagovarja tožnik, namreč da mu pripada razlika med izplačano nagrado v višini petih plač in nagrado, kakršno bi prejel po novi Uredbi. Razlika je namenjena izenačitvi položaja vojaških oseb, ki so že prejele posebno nagrado po stari Uredbi, s položajem vojaških oseb, ki jo bodo prejele po novi Uredbi.