določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - dolgotrajnost postopka - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Prvi tožnik se sklicuje, da mu je Višje sodišče v Celju z izpodbijanim sklepom kršilo človekove pravice do sojenja v razumnem roku in ni spoštovalo revizijske odločbe, ki je bila že izdana v tem postopku s strani sodišča prve in druge stopnje. Ne glede na to, da v predlogu ne konkretizira natančneje, zakaj bi po njegovem nepravilna odločitev višjega sodišča lahko vplivala na potrebo po določitvi drugega višjega sodišča, pa Vrhovno sodišče poudarja, da navedenih okoliščin že načelno ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. S sodno odločitvijo nezadovoljna stranka ima na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - opustitev dolžne skrbnosti - opustitev dolžnega ravnanja - malomarno ravnanje - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - solidarna odškodninska odgovornost - odgovornost več oseb za isto škodo - najemodajalec - protipravna opustitev dolžnih ukrepov - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Kadar malomarnemu ravnanju prve osebe (v tem primeru zavarovanca toženke, najemodajalca cevi) sledi malomarno ravnanje druge osebe (v tem primeru tožnikovega delodajalca, najemnika cevi), bi kasnejše ravnanje prekinilo vzročno zvezo le, če bi bilo kasnejše ravnanje popolno naključje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00054007
ZSKZ člen 14. ZLPP člen 5. ZLNDL člen 3.
dopuščena revizija - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - preoblikovanje družbene lastnine v zasebno lastnino - ugotovitev lastninske pravice - status zemljišča - kmetijsko zemljišče - pridobitev lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih ex lege - odplačni prenos - stvarni vložek v gospodarsko družbo - kršitev ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišč nižjih stopenj glede statusa zemljišč, in glede na to - ali je na podlagi 14. člena ZSKZ Republika Slovenija postala ex lege lastnica v IV. točki izreka sodbe sodišča prve stopnje navedenih nepremičnin.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenja - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Dolžnik sodišču očita pristranskost sodnikov. Njegovi razlogi za prenos pristojnosti so osredotočeni na neupoštevanje njegovega zdravstvenega stanja ter dosledno odločanje v njegovo škodo. Teh okoliščin pa ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Nezadovoljna stranka ima v takih primerih na razpolago izrecno predvidene druge procesno pravne možnosti, ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu navedene zakonske določbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - ugoditev predlogu
Okoliščina, da je druga toženka sodnica pristojnega okrajnega sodišča, narekuje prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno okrajno sodišče. Navedeno dejstvo bi v tej zadevi namreč utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja.
pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pooblastila pritožbenega sodišča - kasatorično pooblastilo - zavrnitev pritožbe
V razveljavljenem delu prvostopne odločitve gre za samostojen in obsežen sklop dejstev (trditev prvega tožnika), ki nikoli do sedaj niso bila dokazno presojena, oziroma jih sodišče prve stopnje ni ugotavljalo. Vendar pa glede na strogo zahtevo za sojenje pred sodiščem druge stopnje iz drugega odstavka 355. člena ZPP ta okoliščina še ne omogoča izjemne uporabe prvega odstavka istega člena z razveljavitvijo sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve temu sodišču v novo sojenje. Postopek namreč traja že več kot štirinajst let, kar vsekakor pomeni hujšo kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Uporaba prvega odstavka iz navedenega razloga bi izvotlila pomen določbe iz drugega odstavka istega člena. Kljub temu pa v spornem primeru pretehta v izpodbijanem sklepu prav tako ugotovljena okoliščina, da je bila sodba sodišča prve stopnje III P 2345/2007 z dne 6. 2. 2019 glede prvega toženca in druge toženke s sklepom sodišča druge stopnje I Cp 1758/2019 z dne 12. 2.2020 razveljavljena v III. točki izreka in v celoti v V. točki izreka ter da je bila zadeva v takrat razveljavljenem obsegu že vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje, kar glede na podatke spisa pomeni, da se ta pravdni postopek že tako ali tako nadaljuje oziroma teče pred sodiščem prve stopnje. Vrnitev zadeve tudi glede tu še spornega dela v sojenje pred sodišče prve stopnje tako dodatno ne podaljšuje postopka. Izpodbijana odločitev zato ne krši določbe drugega odstavka 355. člena ZPP, temveč omogoča časovno skladno obravnavanje zadeve v vseh še razveljavljenih delih pred sodiščem prve stopnje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zaslišanje osebe, ki naj bi ji bila odvzeta poslovna sposobnost - načelo ekonomičnosti postopka - ugoditev predlogu
Glavni namen prenosa krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče je v skladu s temeljnim načelom ekonomičnosti postopka zagotoviti njegovo večjo smotrnost in Vrhovno sodišče ocenjuje, da je ta razlog v obravnavani zadevi podan glede na to, da je sedanje bivališče nasprotne udeleženke, ki jo je v postopku treba obvezno zaslišati in pregledati, v Ljutomeru. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Ljutomeru kot pa pred Okrajnim sodiščem na Murski Soboti.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00053710
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2, 28/3. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. ZUS-1 člen 79, 79/1.
mednarodna zaščita - prosilec iz Irana - omejitev gibanja prosilcu za azil - odprava sklepa o omejitvi gibanja - znatna nevarnost pobega prosilca - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - omejitev gibanja prosilca zaradi predaje odgovorni državi - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Čeprav države članice zaradi zagotovitve postopka predaje osebe ne smejo pridržati zgolj zato, ker v zvezi z njo poteka postopek iz te uredbe, pa lahko pod določenimi pogoji osebo pridržijo, kadar obstaja znatna nevarnost, da bo ta oseba pobegnila.
28. člena Uredbe Dublin III ni mogoče razumeti tako, da je pogoj za izrek ukrepa pridržanja sprožitev ustreznih postopkov za ponovni sprejem osebe v katero od držav članic. Takšen pogoj namreč iz navedenih določb uredbe ne izhaja. Ravno nasprotno. Četrti pododstavek ureja prav primer, ko je zahteva za sprejem ali ponovni sprejem osebe vložena po tem, ko je oseba že pridržana. V takšnem primeru mora biti zahteva za sprejem ali ponovni sprejem predložena v roku enega meseca od vložitve prošnje, če država članica tega roka ne spoštuje, je treba pridržano osebo izpustiti..
Pritožnica k izvedbi potrebnih upravnih postopkov (to je k predložitvi zahteve za sprejem ali ponovni sprejem) ni zavezana že pred izrekom pridržanja, ampak mora to storiti najpozneje v roku enega meseca od podaje prošnje. Posledično pritožnici tudi ni mogoče očitati, da bi morala navedbe o tem, ali je navedene postopke že izvedla, podati v sklepu o pridržanju tožnika.
ZPP člen 116, 116/1, 117, 117/1, 367a, 367b, 367b/2, 367c. ZBPP člen 11, 11/1, 11/2.
predlog za dopustitev revizije - odločba o brezplačni pravni pomoči - odločba o odobritvi brezplačne pravne pomoči - zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - obstoj upravičenega razloga za zamudo - vrnitev v prejšnje stanje - odškodninski spor - medicinska napaka (zdravniška napaka) - nepravilno zdravljenje - postavitev izvedenca - tuj izvedenec - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vročitev spremenjene odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja, za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen vzrok, zaradi katerega je dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
predlog za dopustitev revizije - vročitev odločbe sodišča druge stopnje - neosebna vročitev - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - zamuda roka za vložitev predloga za dopustitev revizije - prepozen predlog - zavrženje predloga
ZPP v 142. členu ne zahteva osebnega vročanja sodbe sodišča druge stopnje.
Pooblaščenki tožeče stranke je bila sodba sodišča druge stopnje z navadno vročitvijo vročena 30. 9. 2021 v poštni predal (139.b člen ZPP). Pri vročanju v poštni predal velja, da se neosebno vročena pisanja štejejo za vročena takoj (četrti odstavek 139.b člena ZPP).
Predlog, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke na Vrhovno sodišče vložila s priporočeno pošiljko v sredo, 3. 11. 2021, je vložen po poteku roka iz prvega odstavka 367.b člena ZPP, zato ga je Vrhovno sodišče kot prepoznega zavrglo.
Stranke absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, niso imele pravno zavarovanega pričakovanja, da se bodo v primeru, ko stečajni upnik prijavi svojo terjatev v postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom in vloži izbrisno tožbo iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, lahko zanašale na konvalidacijo ničnega pravnega posla. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G absolutno neveljaven posel ni mogel konvalidirati.
Presoja, da se v stečajnem postopku lahko vloži tožba iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP za izpodbijanje absolutno neveljavnega pravnega posla ali pravnega dejanja tudi v primeru, če se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo, ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Zaščita stečajnih upnikov pred možnimi zlorabami in preprečevanje zlorab sta v javnem interesu. Prepoved zlorabe pravic je bila kot temeljno načelo vsebovana v pravnem redu že pred novelo ZFPPIPP-G.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NOTARIAT - STVARNO PRAVO
VS00054350
ZZZDR člen 51, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. ZN člen 47, 48. ZPP člen 351, 351/2, 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - skupno vlaganje obeh zakoncev v hišo, ki je bila posebno premoženje enega zakonca - dogovor o nastanku solastnine - obličnost pravnih poslov med zakonci - notarski zapis - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj: 1. Ali je stališče sodišča druge stopnje, da je v danem primeru za soglasje o skupni gradnji na zemljišču toženke v smislu 2. odst. 48. čl. SPZ potrebna obličnost v obliki notarskega zapisa, materialnopravno pravilno? 2. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu 2. odst. 351. čl. ZPP?
predlog za dopustitev revizije - tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - najemno razmerje - neprofitna najemnina za stanovanje - lastninska pravica - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje zakoncev - obseg in deleži na skupnem premoženju - vlaganje sredstev zakoncev - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje zakonca - zavrnitev predloga
ZIZ člen 10, 10/1, 15, 169, 169/6, 169/7. ZPP člen 367, 367/2, 377.
predlog za dopustitev revizije - revizija v izvršilnem postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odlog izvršbe na predlog dolžnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije - sklep o izvršbi - dom dolžnika - načelo sorazmernosti - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi ugovora zoper sklep o vstopu novega upnika ni sklep iz prvega odstavka 10. člena ZIZ, revizija ni dovoljena, s tem pa tudi ni dovoljen predlog za dopustitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - izvršilni postopek - izvršba na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje izvršilnega postopka kot pravdni postopek - spor o pristojnosti - stalno in začasno prebivališče stranke - stalno prebivališče toženca - začasno prebivališče - ugovor krajevne pristojnosti - splošna krajevna pristojnost
V obravnavani zadevi je odločilno, da gre za splošno krajevno pristojnost po 47. členu ZPP. Tožnica je namreč pravna oseba iz Umaga, ki od toženca zahteva plačilo najemnine na podlagi najemne pogodbe za počitniško hišico na Hrvaškem in je tožbo vložila pred slovenskim sodiščem zaradi plačila 3.750,00 EUR. To pomeni, da je po prvem odstavku 47. člena ZPP za sojenje splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče (torej Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah). Po tretjem odstavku 47. člena ZPP je splošno krajevno pristojno tudi sodišče toženčevega začasnega prebivališča (torej Okrajno sodišče v Ljubljani), vendar v tem primeru ne gre za toženčevo izbiro pristojnosti, ampak bi tožnica lahko izbirala, ali bo tožbo vložila v kraju toženčevega stalnega ali začasnega prebivališča.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagana vprašanja so zapisana v obliki očitkov. Predlog ne vsebuje natančne in konkretne opredelitve spornega pravnega vprašanja, ki naj bi ga sodišči prve in druge stopnje rešili napačno, in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja slabo (nedovoljeno) revizijo. Ker predlog torej ne vsebuje sestavin, zahtevanih z že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP, ga je treba na podlagi določbe šestega odstavka 367.b člena istega zakona zavreči.