Osrednji očitek na katerega tožnica opira svojo tezo o toženkini dedni nevrednosti, se nanaša na položaj, v katerem se je pokojnica znašla po smrti svojega partnerja. Tedaj se je bila namreč primorana izseliti iz njunega dotlej skupnega doma. Drugega (svojega) bivališča ni imela na razpolago. Približno v tistem času ji je bila diagnosticirana tudi Parkinsonova bolezen, zaradi katere je potrebovala pomoč.
Toženka ji tedaj ni ponudila, naj se preseli k njej v Koper.
Razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD mora v konkretnem primeru - drugače kot je to predvideno v 1. točki 42. člena ZD glede razdedinjenja - vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči (oz. kršitev preživninske obveznosti) na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči na drugi strani. Če gre življenje drugo pot in je za zapustnika poskrbljeno, je ta lahko prizadet le moralno. Na takšno prizadetost se lahko tudi odzove z razdedinjenjem. Dedna nevrednost, nasprotno, učinkuje tudi brez zapustnikove poslednjevoljne odredbe in se tudi ne nanaša zgolj na izključitev možnosti nujnega dedovanja, marveč se razteza na vse dedne položaje. Zato ne zadošča le hujša kršitev moralne obveznosti, ki bi sleherni zapuščinski postopek potencialno sprevrgla v moralno očitanje in razsojanje, marveč se zahteva, da je bil zapustnik realno ogrožen zaradi dedičeve brezbrižne ali celo sovražne pasivnosti.
Ker ta pogoj v obravnavani zadevi ni podan, je Vrhovno sodišče presodilo, da toženka ni dedno nevredna.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 138, 139, 140, 189, 290. ZZZDR člen 105, 129, 131c.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - skupno varstvo in vzgoja otroka - največja korist otroka - uporaba določb novejšega zakona - stiki otroka s staršem - določitev preživnine za otroka - otroški dodatek - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi smrti bližnjega - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - trajnejša življenjska skupnost bratov in sester - izvajanje dokazov v ponovljenem postopku - odmera odškodnine - ugotavljanje obsega škode - zavrnitev predloga
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
V postopkih v pravdah zaradi motenja posesti sodišče prve stopnje odloči s sklepom, pooblastila pritožbenega sodišča pa so urejena v 365. členu ZPP. Ker torej ne gre za pritožbo zoper sklep o razveljavitvi sodbe (pogoj iz prvega odstavka 357.a člena ZPP) in ne za kršitev pooblastil pritožbenega sodišča, na katere pritožbo zamejuje drugi odstavek 357.a člena ZPP, je na dlani, da se pritožba tožene stranke ne prilega institutu pritožbe po prvem odstavku 357.a člena ZPP in torej ni dovoljena. Zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00054136
URS člen 19, 30. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1, 542/3.
odškodninska odgovornost države - neutemeljen odvzem prostosti (pripor) - povrnitev škode zaradi neutemeljenega odvzema prostosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neupravičenega odvzema prostosti - nedovoljeno ravnanje oškodovanca - krivdno ravnanje oškodovanca - aktivno ravnanje - begosumnost - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Revizijsko stališče, da je pravno nepomembno, ali je "obdolženec bežal pred organi kazenskega pregona", ali pa je "bežal pred oškodovancem kaznivega dejanja", češ da gre v obeh primerih za "obdolženčevo subjektivno dojemanje okoliščin in razlogov, ki so pri njem povzročili odločitev za beg in povračili razlog begosumnosti", je že v izhodišču napačno. Temelji namreč na premisi, da je vsakršen razlog, zaradi katerega je odrejen pripor iz pripornega razloga begosumnosti, hkrati že "nedovoljeno ravnanje" obdolženca - saj da sicer iz tega razloga pripor sploh ne bi bil odrejen. Posplošenje takega stališča bi pomenilo, da v primerih, ko je bil pripor odrejen iz razloga begosumnosti, obdolženec nikoli ne bi bil upravičen do odškodnine po prvi točki prvega odstavka 542. člena ZKP. Standard "nedovoljenega ravnanja" iz tretjega odstavka tega člena bi bil namreč izpolnjen že s samim pripornim razlogom (begosumnost).
zahteva za izločitev sodnika - izločitev predsednika višjega sodišča - pravica do nepristranskega sojenja - objektivna nepristranskost - dvom v nepristranskost sojenja - videz nepristranskosti - pravica do izjave v postopku - ugoditev predlogu
Predsednik višjega sodišča se v primerih, ko oceni, da je to potrebno zaradi varovanja neodvisnosti sodstva, lahko v okviru izvajanja sodne uprave v medijih kritično odzove na ravnanja strank in njihovih pooblaščencev. Vendar mora pri tem upoštevati, da bolj, ko je njegov odziv usmerjen v ravnanje strank in njihovih pooblaščencev v konkretnem postopku, pa čeprav se izrecno ogradi od vsebinske presoje, bolj je lahko v javnosti vzbujen dvom o videzu nepristranskosti. Predsedniku Vrhovnega sodišča je mogoče pritrditi, da okoliščine, ki jih je v predlogu navedla toženka, ne porajajo nobenega dvoma o subjektivni nepristranskosti odločanja predsednika Višjega sodišča v Ljubljani o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Vendar, kot je zapisalo Ustavno sodišče v zadevi Up-879/14, tu ne gre za vprašanje morebitne subjektivne nepristranskosti predsednika višjega sodišča pri odločanju o predlaganih izločitvah, temveč za ohranjanje videza nepristranskosti sodišča v objektivnem pomenu. Pomembno je namreč, ali konkreten odziv predsednika sodišča v medijih lahko v javnosti vzbudi dvom o videzu nepristranskosti sojenja, če kasneje v konkretni zadevi predsednik odloča tudi o predlaganih izločitvah. Vrhovno sodišče zaradi opisane vsebine odziva predsednika Antona Panjana, drugače kot predsednik Vrhovnega sodišča ocenjuje, da gre za objektivno okoliščino, ki v javnosti lahko vzbuja dvom o videzu nepristranskega odločanja. Zato je pritožbi toženke ugodilo in na podlagi tretje točke 365. člena ZPP sklep spremenilo tako, da se predsednika višjega sodišča v Ljubljani Antona Panjana izloči iz odločanja o izločitvi predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani.
določitev krajevne pristojnosti po vrhovnem sodišču - razglasitev pogrešanca za mrtvega - določitev krajevno pristojnega sodišča - lastništvo nepremičnine - lega nepremičnine
Ker po zbranih podatkih predlagateljice v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP), je Vrhovno sodišče v skladu s šestim odstavkom 11. člena ZNP-1 kot krajevno pristojno sodišče določilo Okrajno sodišče v Tolminu. Pri tem je upoštevalo, da se tam nahaja nepremičnina, pri kateri je pogrešani vpisani kot lastnik.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - predlog sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - sorodstveno razmerje stranke z uslužbencem sodišča - priča je delavec sodišča - sodniški pomočnik - okoliščine konkretnega primera - zavrnitev predloga
Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Res je sodna praksa zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnikov kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je drugo največje okrajno sodišče v državi. Prav tako je hči tožencev kot sodniška pomočnica javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, pri delu ne prihaja v stik s pravdnimi spisi, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Tesnejše znanstvo oziroma sodelovanje le nekaterih sodnikov pristojnega sodišča z zaposleno pa je lahko zgolj razlog za njihovo izločitev in ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - odločanje o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok - določitev stikov - izvedensko mnenje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije po presoji Vrhovnega sodišča niso izpolnjeni.
predlog za izločitev višjih sodnikov - odklonitveni razlogi - dvom o nepristranskosti sodnika - objektivni test - nezadovoljstvo stranke z odločitvijo v drugem sporu - pravno stališče sodnika v drugih sporih - zavrnitev predloga - zavrnitev pritožbe
V primerih, ko obstajajo odklonitveni razlogi, je treba sodnika izločiti iz odločanja v konkretni zadevi in na ta način zagotoviti, da bo sojenje ustrezalo zahtevi po nepristranskosti. Gre za utemeljeno izjemo od siceršnjega pravila iz drugega odstavka 23. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja, da mu sodi sodnik, ki je izbran po pravilih, ki so vnaprej določena z zakonom in sodnim redom.
Pritožniki so izločitev višjih sodnikov utemeljevali s sprejetimi pravnimi stališči, ki so bila podlaga za sprejem odločitve v dosedanjih postopkih med istimi strankami, ki so po njihovem mnenju povezani. Tega očitka ni mogoče razumeti drugače, kot da se dvom v nepristranskost sodnika utemeljuje že s sprejetim pravnim stališčem v posameznih zadevah. Vendar ta okoliščina sama zase ne more biti podlaga za presojo, da je dvom v videz nepristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Izoblikovanje pravnega stališča, potrebnega za sprejem odločitve sodnika v posameznih zadevah, je del izvrševanja sodniške funkcije. Razumevanje, da je objektivni dvom v nepristranskost sodnika utemeljen že zgolj s tem, bi bilo preširoko.
ZUS-1 člen 32, 32/2. ZDavP-2 člen 87, 87/1, 188, 188/1, 188/2.
začasna odredba - davčni inšpekcijski nadzor - dodatna odmera davka - izvršba davčne obveznosti - sklep o davčni izvršbi - odložitvena začasna odredba - izkazana težko popravljiva škoda - prizadetost javne koristi - onemogočeno oziroma oteženo plačilo davčne obveznosti - sorazmernost ukrepa - sklep o začasnem zavarovanju davčne obveznosti - ugoditev pritožbi - odložitev izvršitve izpodbijanega akta
Davčni organ je na podlagi odmerne odločbe, ki je predmet presoje v tem upravnem sporu, že izdal sklep o izvršbi. Izvršba se opravi z rubežem, cenitvijo in prodajo v sklepu navedenih priklopnih vozil, med strankama pa ni sporno, da je bil rubež že opravljen. Z rubežem oziroma vpisom rubeža v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah (prvi in drugi odstavek 188. člena ZDavP-2). Zastavna pravica mu v primeru dolžnikovega stečaja zagotavlja ločitveno pravico in s tem prednostno poplačilo v stečajnem postopku.
Utemeljen je zato pritožbeni ugovor, da rubež pritožniku onemogoča prodajo vozil in s tem oškodovanje upnika, hkrati pa toženi stranki zagotavlja poplačilo, zaradi česar do neplačila dolga v nobenem primeru ne more priti. Tudi če bi bil zoper pritožnika pred pravnomočno odločitvijo v tem sporu začet stečajni postopek (zaradi njegovega siceršnjega negativnega poslovanja, ne kot posledica naložene davčne obveznosti), bi bila tožena stranka v stečajnem postopku poplačana iz zarubljenega premoženja. Glede možnosti doseči poplačilo davčnega dolga torej tožena stranka ne bi bila v slabšem položaju, kar pomeni, da je javna korist tudi v primeru izdaje začasne odredbe ustrezno zavarovana.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - delovni spor
Spora za izstavitev potrdila o pridobljenih praktičnih izkušnjah, ki ga mora pod pogoji, določenimi v ZAID in drugih predpisih, izdanih na njegovi podlagi, izdati pooblaščeni inženir kot mentor posamezniku oziroma kandidatu za pooblaščenega inženirja, ki se praktično usposablja pod njegovim vodstvom, ni mogoče opredeliti za delovni spor.
- ali je v primeru, ko pogodba o zaposlitvi predvideva možnost znižanja plače zaradi nedoseganja vnaprej določenih oziroma pričakovanih rezultatov (in se s takšnim znižanjem ne posega v pravno varovan minimum pravic), takšno znižanje dopustno utemeljevati z nedoseganjem delovnih rezultatov, katerih delavka ni dosegla zaradi njenih ravnanj oziroma opustitev, ki hkrati predstavljajo tudi kršitve njenih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja;
- ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da nedoseganja pričakovanih rezultatov ni mogoče utemeljiti na kršitvah delovnih obveznosti, temveč morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00058740
ZVKSES člen 23, 23/2. ZVPot člen 37c. OZ člen 480, 480/1.
skrita stvarna napaka - jamčevanje za skrite napake - solidnost gradbe - napake v solidnosti gradbe - jamčevanje za napake gradbe - rok za uveljavljanje jamčevalnega zahtevka - prekluzivni rok za vložitev tožbe - potrošniška pogodba - varstvo kupcev stanovanj - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
ZVKSES v drugem odstavku 23. člena določa, da prodajalec odgovarja za skrite napake, ki imajo značilnost napak v solidnosti gradbe, če se te pokažejo v desetih letih od prevzema nepremičnine. Iz določbe je jasno razvidno, da gre za obdobje jamčevanja. Temu ne nasprotujejo niti pravdne stranke. Pritožbeno sodišče je zmotno štelo, da deset let znaša prekluzivni rok za vložitev tožbe. Ker pa ZVKSES prekluzivnega roka za vložitev tožbe sam ne določa, je med strankama sporno, ali je v obravnavani zadevi uporabljiv enoletni prekluzivni rok iz OZ ali dveletni prekluzivni rok iz ZVPot, ki tečeta od notifikacije napake. Vrhovno sodišče se je v sklepu II Ips 9/2017 z dne 11. 5. 2017 o tem vprašanju že izreklo: ni mogoče uporabiti specialne določbe 37.c člena ZVPot, temveč določbo splošnega predpisa, torej prvega odstavka 480. člena OZ.
prodaja poslovnega deleža - davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodka iz kapitala - davek od dohodka pravnih oseb - izogibanje davčnim obveznostim - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Samo okoliščina, da je bil poslovni delež prodan povezani pravni osebi, še ne utemelji nedovoljenega izogibanja uporabi davčnih predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2. Pri tem pa tudi v takšnem primeru ni izključena možnost, da bo pravni posel prodaje poslovnega deleža povezani osebi del drugega, širšega pravnega konstrukta (umetne sheme), ki bi kot celota lahko služil nedovoljenemu davčnemu izogibanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - odpovedni rok - datum prenehanja delovnega razmerja
Delavec ima pravico redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navajanja razlogov za takšno odločitev, redno odpoved pa lahko poda kadarkoli. Če delavec v redni odpovedi določi datum, s katerim naj mu preneha delovno razmerje, je bistveno le, da je ob tem spoštovan odpovedni rok, določen za zakonom ali dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi. Ta datum je delodajalec dolžan upoštevati in mora delavcu delovno razmerje zaključiti (ter ga posledično odjaviti iz obveznih zavarovanj) z dnem, navedenim v delavčevi redni odpovedi. Le v primeru, če delavec v redni odpovedi ne navede datuma prenehanja delovnega razmerja, se pri določitvi tega datuma upošteva odpovedni rok, določen z zakonom ali dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi.