CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00063800
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 70, 70/5.
predlog za dopustitev revizije - delitev skupnega premoženja - postopek za delitev solastnega premoženja - postopek za ureditev razmerij med solastniki - civilna delitev - civilna delitev skupnega premoženja - delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali peti odstavek 70. člena SPZ res določa obveznost solastnika, ki predlaga, da namesto prodaje celotna stvar pripade njemu/njej, da že ob samem predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo ostalih solastnikov.
predlog za dopustitev revizije - pravočasnost predloga za dopustitev revizije - rok za vložitev predloga za dopustitev revizije - naslovitev vloge na napačno sodišče - vloga, vložena po odvetniku - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnici je bila sodba sodišča druge stopnje vročena 19. 9. 2022, tako da se je 30 dnevni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel z 19. 10. 2022. Tožničina odvetnica je 13. 10. 2022 vlogo, za katero je naknadno (2. 12. 2022) pojasnila, da želi, naj se obravnava kot predlog za dopustitev revizije, vložila pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Ker to za odločanje o takšnem predlogu ni pristojno, je vlogo odstopilo Vrhovnemu sodišču, ki jo je prejelo 12. 12. 2022. Predlog za dopustitev revizije je tako prispel k pristojnemu sodišču po izteku navedenega roka, vložitve te vloge pri nepristojnem Okrožnem sodišču v Mariboru pa ni mogoče šteti kot očitne pomote tožničine odvetnice, saj je bila tudi naslovljena na Okrožno sodišče v Mariboru. Poleg tega je bila tudi zasnovana in poimenovana kot revizija, ki bi jo bilo treba, če bi bila dopuščena, vložiti pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Glede na pojasnjeno je tožničin predlog za dopustitev revizije prepozen, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo (smiselno 377. člen ZPP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nekdanji uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - vpisničarka - ugoditev predlogu
Dejstvo, da je bila druga nasprotna udeleženka 38 let zaposlena kot vpisničarka na Okrajnem sodišču v Kopru, od tega najmanj od leta 2005 do upokojitve v leta 2017 na nepravdnem oddelku, pred katerim je v teku konkretna zadeva, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh strank postopka.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. DZ člen 141, 141-8, 154, 159, 171, 171/1.
predlog za dopustitev revizije - stiki staršev z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - omejitev starševske skrbi - ogroženost otroka - največja korist otroka - zavrnitev predloga
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom pristojnega sodišča - zavrnitev predloga
Zgolj nezadovoljstvo toženca z Okrajnim sodiščem v Brežicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00063804
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 8, 39, 50, 557.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - podlaga pravnega posla - aleatornost - tveganje kot del pogodbene podlage - načelo enakovrednosti dajatev - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 26. 8. 2016 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristjo in prevzeto obveznostjo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - večje sodišče - sodnik pristojnega sodišča kot priča v postopku - zaslišanje sodnika kot priče - zavrnitev predloga
Pristojno sodišče s kar 37 sodniki nikakor ni manjše sodišče, zato ne gre že po naravi stvari za večjo medsebojno povezanost zaposlenih na njem. Okoliščina, da je predlagana priča sodnik pristojnega sodišča, tako sama po sebi ne vzbuja razumnega dvoma o zmožnosti nepristranskega sojenja vseh sodnikov tega sodišča. Sodniki namreč odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen ZS ter 2. in 37. člen ZSS). V morebitnih posameznih primerih tesnejših prijateljskih odnosov, ki bi presegali običajno službeno znanstvo, pa se videz nepristranskosti sojenja lahko zagotavlja v okviru pravnega instituta izločitve po 70. členu ZPP.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - zamudna sodba - procesno dejansko stanje - kršitev pravil o vročanju - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - zavrnitev pritožbe
Dilema, s katero se je moralo tu soočiti Vrhovno sodišče, je, ali je pritožbeno sodišče ugotovilo obstoj procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ali pa zgolj dvomi, da je bila vročitev pravilno opravljena.
Če bi veljalo slednje, potem zadeva na pritožbeni stopnji sploh še ne bi bila zrela za odločitev o pritožbi, marveč bi bilo treba opraviti postopek po drugem odstavku 345. člena ZPP oziroma izpeljati dokazni postopek o spornih procesnih dejstvih. Tedaj bi se Vrhovnemu sodišču zastavilo vprašanje, na katerega doslej še ni odgovorilo: ali je namreč uporaba kasatoričnega pooblastila v takšnem primeru zajeta s pritožbenimi razlogi po 357a. členu ZPP.
Ob ugotovitvi, da vročitev tožbe ni bila pravilna, je na dlani, da je postopek šele na začetku in torej spada pred sodišče prve stopnje.
DZ člen 7, 7/4, 156, 170, 175. ZOOMTVI člen 8, 11, 18, 30. ZNP-1 člen 6, 6/2, 45, 45/2, 107. URS člen 3, 53, 56.
zahteva za varstvo zakonitosti - ukrepi za varstvo koristi otroka - namestitev otroka v zavod - načrt pomoči družini in otroku - individualiziran program - načelo prirejenosti postopkov - načelo delitve oblasti - največja korist otroka - strokovna vprašanja - zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti
Otrok je bil po 175. členu DZ nameščen v zavod. Vrhovna državna tožilka trdi, da bi moralo sodišče v izreku odločati tudi o načrtu pomoči družini v delu, ki se nanaša na namestitev otroka v zavod, oziroma se do njega vsaj vsebinsko opredeliti in ga po potrebi s pomočjo izvedenca dopolniti.
Na spornem, tu obravnavanem delu družinskopravnega področja je pristojnost razdeljena tako, da o izreku ukrepov po DZ odloča sodišče, o njihovem konkretnem, nadaljnjem izvrševanju pa pristojne strokovne službe v zakonskih procesnih okvirih. Strokovnim službam mora biti glede strokovnih vprašanj, ki se rešujejo v okviru sodno izrečenih ukrepov prepuščena potrebna strokovna avtonomija. To seveda ne pomeni, da ni mogoče ugotavljati in sankcionirati morebitnih kršitev, zlasti, če gre za kršitev pravic, tudi tistih, ki jim nasproti stoji pozitivna obveznost države. Načelo pravne države mora na načelni ravni omogočati pot, da se kršitve odpravijo - a pot za morebitno odpravo pomanjkljivosti se začne v postopkih, v katerih do njih domnevno prihaja. In ta pot mora biti v ustavni demokraciji takšna, da nazadnje, kolikor gre za pravice in obveznosti, nudi tudi sodno varstvo. A hkrati mora biti ta pot v ustavni demokraciji takšna, da spoštuje tako strokovno avtonomijo kot načelo prirejenosti postopkov.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00064542
ZUS-1 člen 32, 32/3, 84. ZMZ-1 člen 66, 66/10, 66/10-3, 66/10-4, 90.
mednarodna zaščita - dopuščena revizija - pogoji za izdajo začasne odredbe - prenehanje veljavnosti dovoljenja - začasno bivanje v Sloveniji - ugoditev predlogu - zahteva za priznanje pravice do zdravstvenega varstva - socialno varstvo - ureditvena začasna odredba
Na podlagi desetega odstavka 66. člena ZMZ-1 osebam, ki so v postopku podaljšanja subsidiarne zaščite, do pravnomočne odločitve v tem postopku pripadajo pravice iz prvega odstavka 90. člena tega zakona. Iz tega izhaja, da v takem postopku odločanje o statusu subsidiarne zaščite že po samem zakonu pomeni tudi odločitev o teh pravicah. Med njimi sta pravici do zdravstvenega in socialnega varstva (3. in 4. točka navedene določbe), ki sta temelj prej navedenim upravičenjem, za katere revident trdi, da jih je izgubil zaradi izgube statusa na podlagi izpodbijane sodbe. Zato gre za pravno razmerje, ki je po vsebini del spora, ki poteka pred Vrhovnim sodiščem v revizijskem postopku in je izpolnejna zakonska zahteva, da se z začasno odredbo lahko uredi samo stanje glede na sporno razmerje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00063801
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 26. OZ člen 168, 168/3, 169.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - protipravnost ravnanja - nezakonita razrešitev - prekinitev vzročne zveze - ukinitev državnega organa - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki temelji na stališču, po katerem lahko odškodninskopravno vzročno zvezo med dejanjem povzročitelja škode in nastalo škodo prekine tudi ravnanje ali dejanje samega povzročitelja škode.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - motenje posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožba se zavrže.
Prvi odstavek 357. a člena ZPP pritožbo zoper razveljavitveni sklep omejuje le na primere, ko višje sodišče s sklepom razveljavi sodbo sodišča prve stopnje - in ne vključuje tudi primerov, kakršen je obravnavani (motenje posesti).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00063814
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da v skupno premoženje pravdnih strank spada več nepremičnin (tri zemljišča s hišo, garaža, poslovni prostor, zemljišče z vikendom na Hrvaškem) in denarna sredstva. Presodilo je, da je tožničin delež na skupnem premoženju 45%, toženčev pa 55%. Premoženje je tudi razdelilo: tožencu je naložilo izplačilo 4.713,54 EUR in izstavitev zemljiškoknjižnih listin za vpis tožničinega solastniškega deleža 45/100 na nepremičninah. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem, ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je odločilo, da niso izpolnjene zahteve iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije.