SZ-1 člen 84, 84/4, 93, 103, 103/1, 103/1-1, 103/1-6. ZPP člen 185, 185/1, 213, 213/1. OZ člen 198.
najemna pogodba - kršitev najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog - zahtevek na izpraznitev nepremičnine - neprofitno najemno stanovanje - preureditev skupnih prostorov v stanovanjske - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - poseg brez soglasja - soglasje najemodajalca - plačilo uporabnine - neupravičena obogatitev - uporaba tuje stvari - nedovoljena sprememba tožbe
Če je bila najemna pogodba sklenjena po tem, ko je tožnica izvedla opisan odtok, je takratni najemodajalec očitno soglašal z rešitvijo, kakršno je glede izvedbe kuhinjskega odtoka našla toženka. Stanovanje je toženki oddal s kuhinjskim odtokom, kakršen je v času sklepanja najemne pogodbe obstajal. V tem primeru ne gre za spremembo stanja stanovanja, s katero lastnik ne bi soglašal (6. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1), niti za način uporabe stanovanja v nasprotju z lastnikovo voljo (1. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1).
Dolgotrajna uporaba ne more spreminjati dogovorjenega obsega najetih prostorov.
Pravilen je zaključek, da kolikor tožena stranka dva hodnika in sobo uporablja drugače kot za dostop do stanovanja, to počne v nasprotju s sklenjeno najemno pogodbo. Utemeljen je zahtevek, da je dolžna te prostore izprazniti in jih izročiti tožeči stranki v posest; dejansko v soposest, saj jih tudi sama uporablja za dostop do najetega stanovanja.
Sodišče se je do izvedenih dokazov dolžno opredeliti v obsegu, kot je to potrebno za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev.
upnik v zapuščinskem postopku - nedovoljena pritožba - ločitev zapuščine - če pritožba ne zadrži izvršitve - predpostavke - sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju
Upnik, ki ni zahteval ločitve zapuščine, ni stranka zapuščinskega postopka in zato nima pravice do pritožbe zoper sklep o dedovanju, ker ne uveljavlja pravice na dednopravnem temelju.
Sodišče odloči, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, zlasti v primerih, če so s sklepom odrejeni ukrepi za zavarovanje zapuščine, pa je nevarnost, da bi se z odložitvijo izvršitev teh ukrepov onemogočila. Te nevarnosti oporočna dedinja ni zatrjevala.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00039917
OZ člen 9, 82, 100, 101.
zahtevek na izpolnitev pogodbene obveznosti - način izpolnitve pogodbe - razdelitev skupnega premoženja - bivša zakonca - plačilo kupnine - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - izpolnitev pogodbene obveznosti in posledice neizpolnitve - pravilo sočasne izpolnitve - razlaga pogodbe - uporaba določil in razlaga spornih določil - skupni namen pogodbenih strank - rešitev stanovanjskega vprašanja - volja pogodbenih strank - nakup stanovanja - kavza pogodbe - sofinanciranje - solastništvo stanovanja
Materialnopravna podlaga za odločitev so določila o izpolnitvi pogodbe.
Sporno pogodbeno določilo predvideva sofinanciranje nakupa stanovanja, dejanski stan pa je tak, da je stanovanje že kupljeno in se od toženca zahteva le še denarni znesek, ki bi ga bil ob nakupu dolžan prispevati. Namen sporazuma o razdelitvi premoženja, v katerem je sporno določilo vsebovano, je v ureditvi premoženjskih in drugih razmerij izvenzakonskih partnerjev po prenehanju izvenzakonske skupnosti. Tožnica zatrjuje namen obravnavanega pogodbenega določila skladno z namenom pogodbe, v kateri je to določilo vsebovano. Toženec pa je neprepričljiv s svojo trditvijo o obligaciji prizadevanja, saj je – iz listin in z njimi skladne tožničine izpovedi – razvidno, da je bilo financiranje najema le začasna rešitev tožničinega stanovanjskega problema. Pomembna je kavza, ki jo je ugotovilo sodišče prve stopnje: sofinanciranje nakupa stanovanja, katerega solastnika bosta, vsak do idealne polovice, tožnica z otroci pa njegova uporabnica. Dejstvo, da je tožnica – po tem, ko se toženec ni odzval na njen poziv, da pri nakupu sodeluje – sama kupila stanovanje, zato ni ovira, da od toženca uveljavi njegov prispevek. Tudi na ta način je uresničen namen, ki sta ga pogodbenika zasledovala s spornim določilom in sporazumom.
izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - izbris kazenskih točk
Ker je bilo storilcu iz skupne evidence kazenskih točk izbrisanih 5 kazenskih točk in iz izpisa iz evidence kazenskih točk za storilca na dan 12. 11. 2020 (list. št. 49) izhaja, da ima storilec v skupni evidenci kazenskih točk vpisanih skupno 13 kazenskih točk, ne izpolnjuje pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 156, 156/1, 214, 214/4, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 338, 338/2. SPZ člen 99.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - opustitev vznemirjanja in posegov - prepoved bodočega vznemirjanja - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - protipravnost vznemirjanja lastninske pravice - solastninska pravica - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - delo z gradbeno mehanizacijo - zatrjevana dejstva - splošno znana dejstva - javno dobro - odločitev o pravdnih stroških - uspeh stranke v postopku - delni uspeh v pravdi - samostojni zahtevek - povezanost zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - porazdelitev stroškov - procesne pravice
Splošno znana dejstva v pomenu iz četrtega odstavka 214. člena ZPP so le tista, ki so znana širšemu krogu ljudi v času in prostoru, kjer se opravlja sojenje. Navedeno pomeni, da za opredelitev dejstva kot splošno znanega ni dovolj, da je znano le sodišču in strankama ali krogu oseb, zainteresiranih za pojav, na katerega se dejstvo nanaša. Okoliščina, da sporno pot vsakodnevno uporabljajo mnogi, tako ne zadostuje za sklep, da gre za splošno znano dejstvo.
Tožeča stranka je skrčila tožbeni zahtevek, kar pomeni delni umik tožbe, tožena stranka pa temu ni nasprotovala. Zaradi tega bi moralo sodišče nagrado za nadaljnja procesna dejanja odmeriti od nove vrednosti spornega predmeta.
SPZ člen 9, 43. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-5, 339/2-8, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sosporništvo na aktivni strani - stvarna legitimacija - kršitev metodološkega napotka - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - dokazovanje z indici - ureditev meje v upravnem postopku
Vsaka sodba mora imeti razloge o odločilnih dejstvih (pravno relevantnih dejstvih), to je za sprejem odločitve relevantnem dejanskem stanju in pravnih normah. Kadar sodišče ugodi zahtevku, se mora argumentirano opredeliti do vseh ugovorov tožene stranke, s katerimi ta izpodbija razloge tožeče stranke, in obratno. Pri ugotavljanju in obrazložitvi dejanskega stanja mora sodišče slediti metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, torej presoditi vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in upoštevati uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov; izvedbo posameznih dokazov lahko zavrne, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ne zadosti v celoti zgoraj povzetim načelom.
Na aktivni (tožniški) strani ne poznamo nujnega sosporništva. V primeru, če bi se izkazalo, kar zatrjuje toženec, da tožnica ni edina dedinja po pokojnem A. A. in da je sporna parcela skupna lastnina treh dedičev, to sicer ne bi vplivalo na procesno legitimacijo tožnice, pač pa na njeno stvarno legitimacijo – po materialnem pravu namreč solastnik ali skupni lastnik ne more zahtevati, da se ugotovi njegova izključna lastninska pravica na solastni ali skupnolastni stvari.
Pravnomočna ureditev meje v upravnem postopku ne ustvarja učinka pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), pač pa domnevo močnejše pravice, ki jo mora tisti, ki zatrjuje drugačno mejo od katastrske, utemeljiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
Dobra vera je pravni pojem, ki bi ga morala sodba napolniti z ustreznimi dejanskimi okoliščinami; posestnik je dobroveren, če ne ve ali ne more vedeti, da stvar ni njegova. Za zaključek o njegovi zmoti o lastništvu ni dovolj le ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti zmota opravičljiva.
umik tožbe - izpolnitev tožbenega zahtevka - pravdni stroški po umiku tožbe - odločanje o pravdnih stroških - povrnitev stroškov postopka - vrstni red vračunanja - vtoževana terjatev
Obveznost plačila pravdnih stroškov po umiku tožbe je urejena v prvem odstavku 158. člena ZPP po katerem mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Odločitev sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za tak primer, je napačna. Drži, da je tožnica navajala, da tožbo umika zaradi toženčeve izpolnitve zahtevka. Vlogi ni priložila nobenih dokazil o plačilu vtoževane terjatve. Toženec, pozvan k izjavi o umiku tožbe, je zanikal navedbe o izpolnitvi zahtevka.
ZDR-1 člen 109, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPrCP člen 106, 107.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kot je ugotovilo sodišče je tožena stranka tožniku očitala odklonitev preizkusa ne pa, da je bil tožnik dejansko pod vplivom prepovedanih substanc, kot zmotno prikazuje pritožba. Ob tem tudi ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da v delovnem pravu veljajo standardi, kot je v dvomu v korist delavca. V konkretnem primeru je jasno, da je tožnik kot voznik - skladiščnik storil tako hudo kršitev pogodbenih obveznosti, da je to razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Stališče pri katerem vztraja pritožba, da se delavec pravici, do katere je upravičen po zakonu in izplačilu iz takšnega naslova ne more veljavno odpovedati, se je v sodni praksi uveljavilo v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005, ki se je nanašala na vprašanje veljavne odpovedi pravici do odpravnine. S sklepom VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019 (v zadevi, ki je bila prav tako iz naslova nadur, v njej pa je Vrhovno sodišče RS ugotovilo, da nižji sodišči nista pravilno upoštevali sporazuma med strankama o tem, da so vse obveznosti delodajalca do delavca poravnane) pa je Vrhovno sodišče RS navedeno stališče razdelalo tako, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, delavec lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove tako, da je pač ne uveljavlja ali pa se z delodajalcem o njej poravna ali sporazume.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo slednje stališče (ki je bilo tudi že upoštevano v praksi pritožbenega sodišča - istovrstna zadeva Pdp 673/2019 zoper isto toženo stranko) ter se pri tem ustrezno sklicevalo tudi na določbo o dopustnem predmetu poravnave iz 1050. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1, ki glede sklepanja, veljavnosti, prenehanja in drugih vprašanj pogodbe o zaposlitvi določa smiselno uporabo splošnih pravil civilnega prava.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041576
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Ne drži, da je imel tožnik tedenski počitek zagotovljen s tem, ko je bil prost od sobote od 18.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Zgolj to, da med delovnimi obveznostmi preteče 24 ur, ne pomeni, da je zagotovljen prost dan, kot neodločilen pa se pokaže tudi očitek o pomanjkljivi obrazložitvi sodbe glede tega, kaj naj bi tožnik na sporne dneve delal.
ZPP člen 80, 206, 206/1, 206/1-1, 206/1-3, 365, 365-3. ZNP-1 člen 57, 57/3.
prekinitev pravdnega postopka - dvom v procesno sposobnost stranke - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - odvzem poslovne sposobnosti - kverulantstvo - nepravdni postopek - pravnomočno končan postopek - po uradni dolžnosti - pravica do sodnega varstva - pogoji za prekinitev postopka - predlog za uvedbo postopka - postavitev skrbnika za poseben primer - preuranjena odločitev - Center za socialno delo (CSD)
Glede na zakonsko dikcijo je po 3. točki prvega odstavka 206. člena ZPP mogoče postopek prekiniti (še)le, če (ko) je postopek postavitve odrasle osebe pod skrbništvo že v teku.
Pravnomočna ustavitev nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti ni ovira, da ne bi sodišče moglo kadarkoli ponovno sprožiti postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, če ugotovi, da (spet ali še vedno) obstojijo razlogi za to.
ZDR-1 člen 9, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 137, 138.. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (2014) člen 15, 20.
suspenz pogodbe o zaposlitvi - kolektivna pogodba - mirovanje pravic iz delovnega razmerja
Zakon predvideva možnost suspenza tudi v primerih, ki se določijo s kolektivno pogodbo, vendar pa ureditev možnih dodatnih primerov suspenza tudi v kolektivni pogodbi ne pomeni tudi možnosti spreminjanja narave tega instituta. Ravno to pa sta storili stranki Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije v spornem primeru, saj 20. člen KP (četudi naslovljen enako kot 53. člen ZDR-1 - Suspenz pogodbe o zaposlitvi) po vsebini ni suspenz v skladu z zakonsko opredelitvijo tega instituta.
Sporna določba 20. člena KP tako v zvezi s plačilom nadomestila v času suspenza nasprotuje zakonski določbi o omejitvi avtonomije pogodbenih strank, saj se s kolektivno pogodbo lahko določijo le pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon, pri čemer izjema za tak primer ni zakonsko predvidena (9. člen ZDR-1).
ZDR-1 člen 154, 200, 200/4.. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18.
denarno nadomestilo - davki in prispevki - odmor
Odmor med delovnim časom ni namenjen le malici, ampak tudi počitku delavca, zato so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da bi tožnica lahko odmor koristila na delovnem mestu. V obravnavanem primeru zaradi narave dela, ki ga je tožnica opravljala, odmor na delovnem mestu ni možen.
Utemeljene so pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje zavrniti tožbeni zahtevek, ki se nanaša na odvod davkov in prispevkov. Iz sodne prakse VS RS dejansko izhaja, da je takšna odločitev preuranjena, poleg tega pa iz kogentnih predpisov izhaja, da je nadzor nad zakonitostjo in pravilnostjo plačevanja v pristojnosti davčnih organov.
pripor - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - znižanje kazni - kazen zapora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil v prejšnji točki navedeni kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočne obtožnice ter nepravnomočne obsodilne sodbe. Ne gre spregledati, da je bila obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje hude telesne poškodbe določena kazen eno leto in štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje ropa pa eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila po odločitvi pritožbenega sodišča sicer znižana, medtem ko je bil obtoženec storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti oproščen. To pa je privedlo do izreka nižje enotne kazni, vendar pa ne v tolikšnem obsegu, da ne bi bilo mogoče več zastopati stališča o sorazmernosti pripora v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico obtoženca do njegove osebne svobode.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - zahteva sodišča za dopolnitev vloge - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - predlog za podaljšanje roka - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - zavrnitev predloga za podaljšanje sodnega roka - pritožbene novote - pooblastilo odvetniku - sprememba zakonitega zastopnika - splošno znana dejstva
Rok se lahko podaljša le ob obstoju upravičenih razlogov, pri čemer se upoštevajo osebne okoliščine stranke, ki prosi za podaljšanje roka. Trditveno in dokazno breme je na stranki, ki predlog za podaljšanje roka poda, zahtevani dokazni standard je verjetnost.
Zaradi zaupne narave pooblastilnega razmerja med kvalificiranim pooblaščencem v pravdnem postopku in njegovo stranko, ki je pravdna stranka konkretnega postopka, je povsem utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec ne le osebni stik s svojo stranko, temveč tudi možnost drugih oblik komunikacije z njo, saj mu le to omogoča njeno kvalitetno zastopanje.
Ali je stranka (pooblastitelj) seznanjena s pozivom sodišča, mora biti prvenstveno znano pooblaščencu, ki je sodno pisanje s strani sodišča prejel, zato slednje ne more predstavljati opravičenega razloga za podaljšanje sodnega roka.
Sprememba zakonitega zastopnika ne vpliva na pravilno dano pooblastilo odvetniku s strani prvotnega zastopnika, razen če novi zastopnik ali sami upniki to pooblastilo prekličejo.
denarna kazen - število dnevnih zneskov denarne kazni - premoženjske in osebne okoliščine na strani storilca
V zvezi s pritožbenim očitkom o neupoštevanju premoženjskih okoliščin, sodišče druge stopnje pritožniku pojasnjuje, da je v prvem odstavku 47. člena KZ-1 povsem jasno določeno, da se denarna kazen izreka tako, da se v sodbi določeno število dnevnih zneskov, ki jih mora storilec plačati, pomnoži z višino dnevnega zneska, ki ga sodišče določi glede na premoženjske razmere storilca in da je v drugem odstavku 47. člena KZ-1 določeno, da število dnevnih zneskov (od 10 do 360 oziroma do 1500) sodišče določi z upoštevanjem splošnih pravil o odmeri kazni (člen 49 KZ-1), razen okoliščin, ki se nanašajo na premoženjske razmere storilca.
povzročitev škode - povrnitev premoženjske škode - odgovornost za škodo - lov - odgovornost upravljalca lovišča - objektivna odgovornost - škoda na lovu - strelno orožje - lovska puška - škoda na stanovanjski hiši - sanacija objekta - domneva vzročne zveze - odločitev o pravdnih stroških - stroški posameznega sospornika
Toženka je odgovorna za nastalo premoženjsko škodo skladno s osmim odstavkom 54. člena ZDLov-1, po katerem za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost).
Če v pravdi uspe samo eden od dveh ali nekateri od več sospornikov, se obveznost sospornikov, ki so propadli, deli na enake dele, sospornik, ki je uspel, pa ni zavezan k plačilu stroškov.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni rok - objektivni rok
Odgovornost toženke ima drugačno materialnopravno podlago kot odgovornost pogodbenega partnerja. Navedeno pomeni, da se toženka s prelaganjem odgovornosti na pogodbenega partnerja ne more uspešno razbremeniti svoje odgovornosti. Bistvena je ugotovitev, da so bili zneski iz naslova blagajne vzajemne pomoči in potni stroški na škodo tožeče stranke, neupravičeno in po krivdi toženke izplačani njej in ostalim zaposlenim na njihove transakcijske račune. Zato pooblastilo in kršitev obveznosti iz pogodbe o opravljanju računovodskih storitev v škodo tožeče stranke niso v zvezi z razlogi odškodninske odgovornosti toženke in posledično za odločitev niso pomembni.
Spremembo tožbe proti volji toženca je treba preprečiti predvsem v primerih, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave zveze. To za konkretni primer, ko tožnik s spremenjeno tožbo uveljavlja zgolj dodatno polje služnosti, ki ga potrebuje za uvoz in izvoz iz garaže, ne velja.
Z vidika ekonomičnosti je smotrno, da se razširjen zahtevek obravnava v predmetnem postopku, torej da se izkoristi (in zgolj v manjšem delu dopolni) zbrano procesno gradivo. S tem bo omogočena celovita in dokončna rešitev spora, kar je tudi skladno z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu.