postopek izdaje začasne odredbe - začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - dokazni standard verjetnosti - starost otroka - meritorna odločitev - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Na podlagi 161. člena DZ izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, materialnopravno pravilna. Dokazni postopek ni pokazal, da bi otrokoma grozila takšna nevarnost, zaradi katere bi bilo potrebno izdati predlagano začasno odredbo.
Sodišče je pravilno odločilo na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. V postopku izdaje začasne odredbe se mu zato ni bilo potrebno opredeliti do vsakega posameznega predlaganega dokaza, temveč se je pravilno osredotočilo na izpovedbo v tem postopku zaslišanih strank ter na poročilo CSD.
V fazi postopka izdaje začasne odredbe ne gre za presojo, kdo od staršev je bolj primeren za varstvo in vzgojo otrok, temveč gre za vprašanje, ali so podane takšne izjemne okoliščine, ki narekujejo izdajo začasne odredbe, torej ali je korist otrok ogrožena.
Res je sodišče v skladu z zrelostjo in starostjo otroka dolžno upoštevati njegovo mnenje, kar pa ne pomeni, da je takšno mnenje tudi edini kriterij za končno odločitev sodišča, saj bo šele celovit dokazni postopek lahko dal prepričljiv odgovor na vprašanje, komu od staršev zaupati otroka v varstvo in vzgojo. V tej fazi postopka je sodišče samo ocenilo, da otroka še nista dovolj zrela, da bi se lahko zavedala posledic svojih odločitev, zato mnenju otrok ni sledilo. Ali sta otroka dovolj zrela, da bi se lahko zavedala posledic svojih odločitev, pa bo tekom postopka moral podati mnenje tudi izvedenec klinično psihološke stroke.
duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - prometna nesreča - predhodne degenerativne spremembe
Sodišče druge stopnje glede na podani izvedenski mnenji zaključuje, da življenjske aktivnosti tožnice zaradi obravnavanega škodnega dogodka trajno niso zmanjšane in zaradi slednjega tudi ne trpi duševnih bolečin.
pripadajoče zemljišče k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - dvorišče - garaža - obseg pripadajočega zemljišča - dokaz z izvedencem - prostorsko načrtovanje - gradnja - uporaba zemljišča - pretekla raba zemljišča - izkazano lastništvo zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - zemljišče kot funkcionalno zemljišče - domneva lastninske pravice - redno vzdrževanje
Zmotno je pritožnikovo vztrajanje pri stališču, da so predlagatelji oziroma njihovi pravni predniki vedeli, kaj kupujejo in da z nakupom stanovanj niso pridobili nobene pravice na spornih parcelah, kar je bilo upoštevano tudi pri cenah za stanovanja. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila (so)uporaba pripadajočega zemljišča na podlagi prej veljavnih predpisov že na podlagi samega zakona (ex lege) predmet upravičenj na posameznih delih stavbe in posledično tudi predmet vsakokratnih prenosov teh upravičenj na nove pridobitelje, ne glede na to, ali je bila (so)uporaba pripadajočega zemljišča omenjena v pogodbi o prenosu posameznega dela ali ne. Cene za nakup stanovanj v predmetni stavbi tako ne predstavljajo relevantnega dejavnika pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča k stavbi.
Po oceni pritožbenega sodišča prvi nasprotni udeleženec v tem postopku ni uspel izpodbiti zakonske domneve o lastninski pravici na pripadajočem zemljišču k stavbi (prvi odstavek 44. člena ZVEtL-1). Zlasti namembnost spornih nepremičnin kaže na to, da pripadata vsakokratnim etažnim lastnikom predmetne stavbe in ne prvemu nasprotnemu udeležencu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039912
OZ člen 3, 56. ZSPDSLS-1 člen 71.
stvarno premoženje države - stavbna pravica - pogodba o ustanovitvi stavbne pravice - služnostna pravica - odplačnost stvarne služnosti - odškodninska odgovornost - dostop do omrežja električne energije - vsebina pogodbe
S tem, ko toženka zahteva, da se njene nepremičnine z električnimi vodi obremenijo na način, ki ga od nje terja zakonodaja, o tem, da toženka preprečuje ponovno vzpostavitev električne povezave, sploh ni več mogoče govoriti. Da gre za obremenitev nepremičnin, ki lastnika oziroma upravljavca upravičujejo do postavljanja pogojev, se s sodiščem prve stopnje strinja tudi višje sodišče. Toženki to narekuje Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (ZSPDPO) oziroma od leta 2018 veljavni Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00041384
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/3, 363, 365.. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - dopolnitev predloga
Ker zoper pozivni sklep, s katerim sodišče stranko pozove k dopolnitvi predloga za obročno plačilo, po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe, je bilo treba tožnikovo pritožbo skladno z določbo prvega odstavka 365. člena ZPP zavreči.
Po pregledu zadeve v smeri pritožbenih navedb, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvo sodišče pri odmeri višine enotne kazni pet let in tri mesece zapora, obsojencu upoštevalo zlasti njegovo obsežno predkaznovanost. Zaradi premoženjskih kaznivih dejanj je bil namreč obsojen že več kot desetkrat, kar pomeni, da je večkratni specialni povratnik in povsem nekritičen do izvršenih kaznivih dejanj, ki jih je doslej vztrajno in odločno ponavljal. To pa so tudi po presoji pritožbenega sodišča tiste okoliščine, ki ne morejo privesti do izreka nižje enotne kazni, kot jo je izreklo sodišče prve stopnje, za kar se v pritožbi zavzema obsojenec, pri čemer pa v podkrepitev pritožbene trditve o premalo znižani enotni kazni, ni navedel nobenih konkretnih razlogov. Tako pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost in korektnost po sodišču prve stopnje izrečene enotne kazni, pri izreku katere je upoštevalo ne le obsojenčevo predkaznovanost, ampak tudi vse ostale obteževalne in tudi olajševalne okoliščine, ki so jih pri izreku posameznih kazni upoštevala sodišča, ki so te kazni izrekla ter enotno kazen izreklo v skladu z določilom 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1.
izročitev nepremičnine v posest - pravica uporabe - osebna služnost - uporaba tuje stvari - stvarne pravice - obligacijske pravice - vpis služnosti v zemljiško knjigo - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - bistvene sestavine pogodbe - priposestvovanje osebne služnosti - zastaranje - splošni petletni zastaralni rok
Ker služnost ni vpisana v zemljiško knjigo, je tožeča stranka nima. Ker določilo 14. člena kupoprodajne pogodbe iz leta 2003 sploh ne vsebuje opredelitve gospodujočega zemljišča, kot ene od bistvenih sestavin vsake pogodbe o stvarni služnosti, nima bistvenih sestavin pogodbe. Tožeča stranka se sklicuje tudi na ustanovitev osebne služnosti, a prezre, da te skladno z določili 211., 233. in 246. člena SPZ ni mogoče priposestvovati in ker domnevna osebna služnost tožeče stranke tudi ni vknjižena v zemljiško knjigo, je jasno, da tožeča stranka niti osebne služnosti ni pridobila, ne glede na to, kako dolgo bi brez nasprotovanja tožene stranke vratarnico uporabljala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določila materialnega prava, da za sklenitev pravnega posla, s katerim lastnik nepremičnine prepusti uporabo le-te drugemu, velja načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij.
postopek v sporu majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - pravnomočna odločba - pravna varnost - okoriščenec - pravna podlaga - drugačna dejstva
Pravnomočno odločbo mora zavezanec spoštovati. Zavezuje ga, (1) četudi se se z njo ne strinja in (2) četudi se zdi napačna, oziroma (3) četudi bi bila drugačna, če bi bilo ob izdaji odločbe upoštevano tako dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno po njeni pravnomočnosti.
Izključno od volje okoriščenca je odvisno, ali bo korist, do katere je prišel na podlagi izdane odločbe, ki temelji na drugačnih dejanskih podatkih od resničnih, to korist oškodovancu vrnil, zakon pa ga k temu ne zavezuje. Po določilu 190. člena OZ mora namreč le tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, prejeto vrniti. Toženka pa ni bila obogatena brez pravnega temelja, saj je tožnica odmerjene zneske NUSZ za leto 2015 in 2016 plačala na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb.
ZPP člen 458, 458/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 26, 32. SZ-1 člen 50, 66.
spor majhne vrednosti - upravljanje večstanovajskih stavb - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanja - obračun stroškov - delitev stroškov s strani upravnika - delilnik stroškov
Priključnina za vodo, urejanje okolice in stroški vodenja rezervnega sklada so bili pravilno obračunani na posamezno enoto. To velja kljub temu, da je bilo glede čiščenja okolice določeno drugače (po solastniškem deležu), saj so določila Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb, kongentne narave, torej obvezna.
Tožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za ločeno upoštevanje uspeha v postopku glede na uspeh s temeljem in uspeh z višino zahtevka, saj v določbah ZPP za takšno izračunavanje uspeha strank v postopku ni pravne podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00039790
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 24, 24/2, 265, 265/1, 265/2, 265/3, 267, 267/6, 300. OZ člen 239, 239/1, 435, 435/1. SPZ člen 37. ZVKSES člen 4, 15, 15/4. ZPP člen 181, 181/2, 274.
ugotovitev obstoja izločitvene pravice na nepremičnini - tožba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pravne posledice začetega stečajnega postopka - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek)
Ni nobenega utemeljenega razloga, da bi bil kupec, ki je kupnino plačal v celoti, v stečajnem postopku nad prodajalcem v drugačnem pravnem položaju od kupca, ki jo je plačal v 95% (kar je dejansko v celoti, pa pravno gledano ne gre za izpolnitev v celoti). Položaj, pri katerem sta obe stranki delno izpolnili svojo obveznost, vendar jo je ena pogodbena stranka izpolnila v večjem delu kot druga pogodbena stranka, je po vseh bistvenih značilnostih enak položaju, pri katerem je ena pogodbena stranka svojo obveznost izpolnila v celoti, druga pa v pretežnem delu. Zato je treba tudi za ta položaj uporabiti pravila o vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodbah.
ZZZDR člen 105, 105a, 106. DZ člen 7, 203. ZNP-1 člen 6, 7, 23, 23/1, 34, 44, 94, 102, 102/3. ZPP člen 180. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-20.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - vsebina predloga - postopek za varstvo koristi otroka - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - postopek predhodnega svetovanja - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - varstvo pravic mladoletnih otrok - načelo hitrosti postopka - preiskovalno načelo - plačilo sodne takse za predlog - nastanek taksne obveznosti - neplačana sodna taksa - postopek po uradni dolžnosti - število izvodov vloge - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Za sestavo predloga v nepravdnem postopku ne veljajo tako stroge zahteve, kot so predpisane za vsebino tožbe v pravdnem postopku (180. člen ZPP). Predlagateljica je v predlogu z dne 24. 7. 2020, sklicujoč se tudi na zapisnik CSD z dne 13. 12. 2017, v bistvenem navedla vse, kar mora vsebovati predlog (prvi odstavek 23. člena ZNP-1).
Zapisnik CSD ima aktualen pomen tudi z vidika 94. člena ZNP-1 v zvezi z 203. členom DZ, saj izkazuje, da sta se udeleženca pred začetkom sodnega postopka obrnila na pristojni center za socialno delo. Okoliščina, da je bil prej veljavni ZZZDR nadomeščen z DZ in da je bil sprejet tudi novi ZNP-1 kot postopkovni predpis, ni relevantna, saj bi zahteva, da se predlagateljica ponovno obrne na center za socialno delo, čeprav je nasprotni udeleženec že odklonil sporazumno ureditev zadeve, po nepotrebnem podaljševala postopek, kar ne bi bilo v skladu z načelom hitrosti postopka in dolžnostjo sodišča, da se zavaruje pravice in pravne interese otrok (6. člen ZNP-1). Ne glede na to se je predlagateljica znova obrnila na pristojni center za socialno delo, kar izkazuje pritožbi priložen zapisnik z dne 16. 10. 2020 (prim. 34. člen ZNP-1).
Morebitna v predlogu manjkajoča dejstva in dokaze bi prvo sodišče lahko samo ugotovilo in izvedlo oziroma bi to tudi moralo storiti, če bi bilo potrebno (7. člen ZNP-1). Iz tega razloga zato ni mogoče zavreči predloga predlagateljice. Zavrženja predloga ne more utemeljevati niti okoliščina, da je predlagateljica vložila predlog le v enem izvodu. Odločilno je, da gre v tem postopku za varovanje pravic in interesov otroka. Poleg že navedenih določb ZNP-1, takšno dolžno ravnanje sodišču nalaga tudi 7. člen DZ, ki skozi načelo otrokove koristi nalaga sodišču, da mora v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. V tovrstnih postopkih je poudarek na hitrosti postopka, čemur so ustrezno podrejene ostale procesne zahteve. Neplačana taksa za predlog npr. ni ovira, da se postopek vodi naprej (44. člen ZNP-1). Sodišče bi lahko začelo (nadaljevalo) postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1), kar v celoti izniči pomanjkljivost, da je bil predlog vložen le v enem izvodu. Izhajajoč iz načela otrokove koristi, bi prvo sodišče lahko ravnalo oziroma moralo ravnati tudi tako, da bi samo poskrbelo za preslikavo predloga oziroma njegov prepis (20. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), predlagateljici pa naložilo plačilo takse za preslikavo listine v višini 0,20 EUR (tar. št. 10103 taksne tarife).
ZKP člen 83, 83/2, 155, 155/4, 155a, 155a/9, 285e.
prikriti ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov
V vsakem primeru pa je vprašanje izzvane kriminalne dejavnosti dejansko vprašanje, ki se ugotavlja v vsakem primeru posebej, po presoji vseh relevantnih dejstev in okoliščin konkretnega primera. Zato sodišče zaključkov o izzvani kriminalni dejavnosti ne more utemeljevati s sklicevanjem na druge kazenske zadeve, kot to v pritožbi terja zagovornica. Iz tega razloga bo vprašanje ali je bil B. K. zanesljivo tajni policijski sodelavec, in če je bil, ali je s svojim aktivnim ravnanjem povzročil storitev kaznivega dejanja s strani V. F., še vedno lahko predmet nadaljnjega kazenskega postopka. V primeru, če bo zanesljivo ugotovljeno, da je bil obtoženi V. F. z izvajanjem prikritega preiskovalnega ukrepa izzvan k storitvi kaznivega dejanja, pa bo to predstavljalo okoliščino, ki bo izključevala kazenski pregon za kaznivo dejanje, storjeno v zvezi s tem ukrepom (deveti odstavek 155.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 155. člena ZKP), ne pa podlago za izločanje domnevno nedovoljenih dokazov, v smislu četrtega odstavka 154. člena ZKP, kot to v predlogu za izločitev nedefiniranih dokazov, zahteva zagovornica.
ZDR-1 člen 126, 128, 200, 200/1, 200/4.. ZDCOPMD člen 38, 38/1.. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 10.
Zahtevek tožnika za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje ni t. i. čista denarna terjatev iz delovnega razmerja, ki bi jo lahko delavec v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnik, na katerem je bilo dokazno breme glede obsega opravljenega nadurnega dela (prim. stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019), ni predložil nobenih (lastnih) evidenc, iz katerih bi bilo mogoče natančneje ugotoviti, koliko ur je v vtoževanem obdobju opravil preko polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je zato glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je ocenilo kot najbolj primernega.
ZZRZI člen 40.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.. ZDR-1 člen 89, 89-/1, 89/1-1, 116, 116/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid
V skladu s prvim odstavkom 102. člena ZPIZ-1 lahko delodajalec zavarovancu, kateremu so z dokončno odločbo priznane pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije in ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas na območju Republike Slovenije, odpove pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v primeru, če mu iz poslovnega razloga utemeljeno ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto brez ali po končani poklicni rehabilitaciji oziroma pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega. Smiselno enako je določeno tudi v 40. členu ZZRZI. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da v primeru, če komisija izda negativno mnenje, kot v obravnavanem primeru, delodajalec na takšno mnenje ni vezan in lahko invalidu kljub negativnemu mnenju odpove pogodbo o zaposlitvi. V okviru spora o zakonitosti takšne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delovno sodišče preizkuša obstoj razlogov za odpoved in s tem tudi vsebinsko pravilnost ugotovitev komisije.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-1. ZPP člen 17, 17/2, 18, 18/3.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - vsebinska odločitev
Ugovorni razlog nepristojnosti sodišča za opravo izvršbe zoper dolžnika, ki preprečuje izvršbo, je predviden v zakonu in nanj sodišče pazi po uradni dolžnosti. V takem ugovoru lahko dolžnik uveljavlja tudi ugovor nepristojnosti sodišča Republike Slovenije, sodišče prve stopnje pa mora o njem odločati vsebinsko ob upoštevanju pravil ZIZ in ZPP. Res se pristojnost ob dovolitvi izvršbe zoper novega dolžnika določi po navedbah v upnikovem predlogu, vendar pa se o pristojnosti v primeru dolžnikovega ugovora odloča tudi glede na navedbe in dokaze, predlagane v ugovoru. Sodišče tako pravilno dovoli predlagano izvršilno sredstvo glede na navedbe upnika, vendar pa mora v ugovorni fazi odločati o ugovoru dolžnika, če ta ugovarja mednarodno pristojnost. Sodišče prve stopnje bi zato ob reševanju dolžnikovega ugovora moralo po izvedbi dokaznega postopka zanesljivo ugotoviti obstoj dolžnikovega premoženja na območju Republike Slovenije.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042854
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.
Zato je pravilen in utemeljen prvostopenjski zaključek, da L. A. drugače kot preko pooblaščenega vročevalca, sodnih pisanj ni bilo mogoče vročiti. Tej ugotovitvi se obsojenka v vloženi pritožbi sicer protivi rekoč, da je imela v omenjenem obdobju zdravstvene težave, zaradi katerih je bila tudi večkrat hospitalizirana, česar pa ni konkretizirala, niti podkrepila z nobenim dokazom. Zato teh pavšalnih navedb pritožbeno sodišče ne more upoštevati pri presoji pravilnosti in zakonitosti prvostopenjskih odločitev ter zaključuje, da obdolženki v plačilo naloženi stroški, brez dvoma predstavljajo stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP sodišče obdolženca sicer lahko oprosti plačila dela ali vseh stroškov kazenskega postopka, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je dolžan preživljati. Vendar pa se ta določba ne nanaša na krivdno povzročene stroške, glede katerih je v prvem odstavku 94. člena ZKP izrecno določeno, da jih ne glede na izid kazenskega postopka, plača oseba, ki jih je povzročila po svoji krivdi.
ZPP člen 249.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3, 15/4.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49.
izvedensko mnenje - nagrada in stroški sodnega izvedenca - specifikacija stroškov - upravičenost do povračila stroškov - izvedenec geodetske stroke - postopek ureditve meje - materialni stroški izvedenca - dejanski izdatki - najem opreme
Od izvedenca se pričakuje, da razpolaga ne samo z ustreznim strokovnim znanjem, temveč tudi z določeno (osnovno) geodetsko strojno in programsko opremo, potrebno za opravo izvedenskega dela.
V konkretnem primeru izvedenec ne more biti upravičen do stroškov za najem opreme, ki je bila potrebna za to, da je pokazal potek katastrske meje v naravi ter izdelal skico, iz katere je razviden sporni mejni prostor, katastrska meja ter meje, pokazane s strani udeležencev postopka.
Za razliko od stroškov najema strojne in programske opreme, pa bi stroške figuranta lahko šteli za stroške, ki predstavljajo t.i. druge dejanske izdatke v zvezi z opravljenim izvedenskim delom.