pogodba - pogodba o izobraževanju (štipendiranju) - zastaranje odškodninske terjatve s kršitvijo pogodbene obveznosti - štipendiranje - gospodarska pogodba - gospodarski spor - nosilec javnega pooblastila - pristojnost rednega sodišča
Niti sedaj tožeča stranka niti njen predhodnik nista dobila javnega pooblastila za izvajanje funkcij državne uprave ali lokalne samouprave, ampak zgolj izvajata naloge, ki so v javnem interesu. Naloge v javnem interesu pa ne gre enačiti z nalogami v okviru javnega pooblastila za izvajanje funkcij državne uprave in ker slednjega tožeča stranka nima, je neutemeljen pritožbeni očitek, da odločanje v sporu iz pogodbe o štipendiranju ne sodi v sodno pristojnost.
Pravdni stranki, ki sta sklenili pogodbo o štipendiranju, sta obe gospodarski družbi, zato bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je med njima bila sklenjena gospodarska pogodba in če je bila, potem je potrebno glede zastaranja terjatev upoštevati določbo 349. člena OZ glede zastaranja terjatev iz gospodarskih pogodb.
Sodišče prve stopnje se ni izreklo glede tega ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko se je s pogodbo urejalo štipendiranje na podlagi regijske štipendijske sheme po ZSRR, šlo za profitno ali neprofitno dejavnost. Prav tako ni podalo razlogov glede tega, zakaj ne šteje 31. 3. 2013 kot dan, ko je bila znana škoda (in povzročitelj škode) kot zatrjuje tožena stranka in ni obrazložilo, zakaj meni, da je zastaranje začelo teči šele po pozivu tožeče stranke k plačilu z dne 2. 10. 2015.
sklep o izvršbi zoper dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - trditveno in dokazno breme - odgovornost banke za opuščeno odtegnitev - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - prenehanje delovnega razmerja - vpogled v podatke iz uradne evidence
V konkretnem primeru je upnik v predlogu po 134. členu ZIZ oziroma njegovi dopolnitvi navedel, da za poplačilo svoje terjatve niti od svojega dolžnika A. A. niti od delodajalca ni prejel še ničesar, delodajalec pa mu podatkov o plači A. A. ni posredoval, zato uveljavlja od njega celotno terjatev po sklepu o izvršbi zoper A. A. S takimi navedbami je upnik zadostil svojemu trditvenemu bremenu za izdajo sklepa po 134. členu ZIZ in se je breme zatrjevanja ter dokazovanja, da sklepa o izvršbi zoper A. A. iz upravičenih razlogov ni mogel izvršiti, prevalilo na dolžnika – delodajalca, ki razpolaga z vsemi potrebnimi podatki v zvezi z delovnim razmerjem svojega zaposlenega.
Pravilno je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, da je delodajalec odgovoren le za opuščeno odtegnitev plače, ki je neupravičeno ni opravil v času, ko je bil dolžnik zaposlen pri njem, pri čemer to velja tudi v primeru, če dolžniku sicer preneha delovno razmerje, vendar delodajalec o tem sodišča ne obvesti, nato pa se dolžnik pri istem delodajalcu ponovno zaposli. Delodajalec torej dolguje upniku le tiste zneske, ki jih skladno s sklepom o izvršbi neutemeljeno ni odtegnil od plače in jih nakazal upniku, taka dolžnost pa ga veže le za čas, ko je bil dolžnik pri njem zaposlen. Z ugovorom lahko zato uspe tudi, če uveljavlja, da sklepa o izvršbi ni bil dolžan izvršiti, ker je dolžniku delovno razmerje pri njem prenehalo.
Sodišče ob odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse na predlog ni vezano in lahko dovoli tudi odlog, oziroma obročno plačilo, če so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, ne pa tudi za oprostitev. Trditveno in dokazno breme tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse nosi predlagatelj, na njegove navedbe je sodišče vezano. Iz navedb dolžnika v predlogu pa ni razvidna nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo dolžnik brez ogrožanja svoje dejavnosti plačilo sodne takse zmogel kdaj kasneje, oziroma, da bi takso lahko plačal po obrokih. Nasprotno, tudi še v pritožbi trdi, da sredstev za plačilo sodne takse, tudi če gre le za 44 EUR, sploh nima. Sodišču prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu ni bilo treba še posebej ukvarjati z vprašanjem, ali so glede na trditve dolžnika izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku s sodbo opr. št. I Ps 141/2018 z dne 5. 7. 2019, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 280/2019 z dne 30. 10. 2019, odločilo enako kot v prvem postopku s sodbo opr. št. I Ps 2165/2016 z dne 7. 6. 2017, s katero je tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 5. 4. 2016 in z dne 28. 11. 2016 o prenehanju pravice do nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom od 4. 7. 2013 in ustavitvi izplačevanja te dajatve z dnem 5. 4. 2016, zavrnilo. Navedeno pomeni, da ne sodba z dne 5. 7. 2019 potrjena s sodbo pritožbenega sodišča z dne 30. 10. 2019 in ne odločbi z dne 5. 4. 2016 in z dne 28. 11. 2016, na katerih je temeljila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 10. 1. 2018, nista bili v ničemer spremenjeni, razveljavljeni oziroma odpravljeni in na odločbi o vrnitvi preplačila nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom ni imelo nikakršnega vpliva, saj sta še nadalje ostali v veljavi, kot sta bili ob izdaji odločb z dne 20. 4. 2016 in 29. 11. 2016 in ob odločanju Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z odločbama z dne 20. 4. 2016 in 29. 11. 2016.
Sodišče je pravilno naložilo upravnemu organu, da mora raziskati dejansko stanje, kar je primarna naloga upravnega organa. Prvostopni upravni organ v predmetni zadevi ni izvedel ustreznega ugotovitvenega postopka in niti ni povabil tožečo stranko, da bi se lahko izjasnila in sodelovala kot subjekt postopka. Zaradi slednjega v postopku niso bili presojani vsebinski ugovori, ki bi lahko vplivali na ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da samo ne more izvesti postopka, ker tožena stranka razpolaga s posebnimi programi, s katerimi bo lahko odločila o višini oprostitev za posamezne zavezance in o višini njihovih prispevkov, pred tem pa bo skladno z njihovo primarno nalogo, moralo ugotoviti relevantno dejansko stanje, ki bo podlaga za kasnejšo pravilno odmero.
Ob uvrstitvi preiskovalnega načela v ZDSS-1, že dikcija 62. člena govori o tem, da sodišče lahko, ne pa mora izvesti dokaze po uradni dolžnosti. Sodišče je tisto, ki oceni kdaj bo postopalo po 62. členu ZDSS-1. Sodišče postopa po tem načelu takrat, kadar po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti pravotvornih dejstev. Primarno mora biti izkazana aktivnost strank, kar pa glede na izkazano pasivnost tožene stranke v upravnem postopku, v konkretnem primeru ni bila.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranka izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - zemljiškoknjižno stanje - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti
V primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine sodišče nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot zastavnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko tako podano glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik vstopi v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot realni oziroma hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik za poplačilo svojega dolga zahteva prodajo nepremičnin.
ZIZ v 24. členu niti v drugih določbah ne predpisuje dolžnosti sodišča, da bi pozvalo upnika za podajo predloga za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Nasprotno, sodišče si mora ves čas prizadevati, da postopek teče hitro in brez kakršnihkoli zadržkov, pri tem pa je dolžno spremljati aktualno zemljiškoknjižno stanje.
izločitev iz zapuščine - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi investicij - izračun razlike v vrednosti - vračunanje daril v dedni delež - čista vrednost zapuščine
Utemeljeno je zavzemanje pritožnika, da je treba glede vlaganja v izgradnjo novega hleva oziroma vlaganja v nepremičnino upoštevati razmerje med celotnim stavbiščem hleva (200 m²) in delom stavbišča, ki se na njej nahaja (90 m²) in ki ga je angažirani izvedenec konkretno opredelil. Izračun sodišča prve stopnje je v tem delu torej napačen, saj se na nepremičnini nahaja 45% hleva, ki ga je zgradil tožnik. Utemeljeno je izpostavljeno še, da bi moralo biti tožniku priznanih skladno z izvedensko ekspertizo 45% od postavke izgradnja hleva (45% od 9.908,00 EUR (4.458,60 EUR)), stavbišče hleva v izmeri 90 m² (2.070,00 EUR) na tej nepremičnini, vrednost funkcionalnega zemljišča na tej nepremičnini, ki ga je izvedenec upošteval k hlevu (3.841,00 EUR), in 45% od postavke donos investitorja (45% od 920,00 EUR (414,00 EUR)). Upoštevaje navedeno in še vrednost gospodarskega poslopja (izgradnje s stavbiščem, funkcionalnim zemljiščem in donosom investitorja (4.091,00 EUR)) pa tožnik vrednosti nepremičnine vseeno ni zvišal za 14.874,60 EUR, ampak je treba od tega zneska odšteti vrednost funkcionalnega zemljišča pred tožnikovimi vlaganji (4.968,00 EUR).
ZUTD člen 3, 3/3, 63, 63/1, 63/2, 63/3.. ZDR-1 člen 104, 115.. ZFPPIPP člen 245.
stečajni postopek - posebno varstvo - nezakonitost odpovedi - denarno nadomestilo za brezposelnost - krivda za brezposelnost
Napake pri postopanju stečajne upraviteljice, so dejansko rezultirale v posledici, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi, skladno z navajano sodno prakso nezakonita, zato negativnih pravnih posledic ne moremo prevaliti na tožečo stranko. V konkretnem primeru je namreč izkazano, da je tožeča stranka storila vse, kar je bilo v njeni pravni sferi mogoče, da bi zaščitila svoj pravni položaj, pa tega glede na zgoraj obrazloženo, ni zmogla. Zaradi izkazanih dejstev, ki niso v tožničini pravni sferi, so pa dejansko odločilna, ne moremo kaznovati tožeče stranke z odrekanjem pravice do denarnega nadomestila v primeru brezposelnosti in se pri tem sklicevati še na posebno zaščito, ki jo je imela tožeča stranka zaradi svojega statusa. Posebno varstvo bi moralo tožečo stranko zaščititi, ne pa ji onemogočiti oziroma otežiti pridobivanje pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost, ki ima skladno z določili ZUTD, brezposelnim osebam določeno obdobje po izgubi zaposlitve, olajšati oziroma nadomestiti izgubo službe.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 76. OZ člen 311, 312, 315, 315/2, 421.
materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - pogoji za pobot terjatev - pogoj vzajemnosti - pobot odstopljene terjatve - ugovor po izreku roka - dokončno poplačilo terjatve - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavljal materialnopravni pobot, ki je edini dopusten v izvršilnem postopku in pride v poštev pri istovrstnih, vzajemnih, zapadlih in likvidnih terjatvah, pogoj za pobot pa je tudi dana pobotna izjava.
Zakon glede vzajemnosti kot enega od pogojev za materialnopravni pobot terjatev določa izjemo pri odstopljenih terjatvah. Odstop od splošnega načela vzajemnosti je potreben zaradi ohranitve nevtralnega položaja dolžnika pri cesiji in je določen v 315. členu OZ. Tako lahko po prvem odstavku tega člena dolžnik odstopljene terjatve uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste terjatve, ki bi jih do obvestila o pobotu lahko pobotal z odstopnikom, po drugem odstavku istega člena pa tudi tiste, ki jih je do odstopnika pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim. V zvezi s tem teorija poudarja, da je določilo prvega odstavka nepotrebno, ker so vsi primeri iz njega zajeti z drugim odstavkom. Dolžnik lahko tako proti cesionarju uveljavlja v pobot vse terjatve, ki jih ima proti cedentu, če je izpolnjen dodatni pogoj, da terjatev, ki se uveljavlja v pobot, zapade v plačilo pred ali skupaj s cedirano terjatvijo.
I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje
V skladu s 1. alinejo 2. odst. v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in več nima preostale delovne zmožnosti. Torej od trenutka popolne izgube zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Datum nastanka invalidnosti je eden od relevantnih pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključno s pravico do invalidske pokojnine. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je mogoča, ko in kadar so objektivno izkazane takšne spremembe psiho somatskega zdravstvenega stanja, ki zavarovanca popolnoma onesposablja za organizirano pridobitno delo. Čeprav po definiciji invalidnost ni le medicinska temveč tudi pravna in sociološka kategorija, gre pri datumu nastanka za strokovno medicinsko vprašanje, ki ga sodišče v skladu s 243. členom ZPP razčiščuje s sodno medicinskim izvedenstvom.
škoda - pogajanja - krivda za odstop od pogajanj - nesklenitev pogodbe - razlogi za nesklenitev
Tožena stranka je kljub dogovoru s tožečo stranko, da bo ta po pridobitvi posla s tujim investitorjem izvajala projektantska dela in bosta ceno za ta dela določili skupno in kljub že doseženem dogovoru o obsegu del in okvirni ceni v razponu 150.000,00 do 180.000,00 EUR, ter pogajanjih o dokončni ceni, od sklenitve posla s tožečo stranko brez utemeljenega razloga odstopila in s tem tožeči stranki povzročila škodo.
Upoštevaje določilo tretjega odstavka 20. člena OZ, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vso škodo, ki je tožeči stranki nastala v zvezi s sodelovanjem pri pridobivanju posla tožene stranke s končnim investitorjem, ki jo je tožeča stranka podrobno specificirano uveljavljala, tožena stranka pa višine te pritožbeno ne izpodbija.
ugovor novega dolžnika - pravica do izjave v postopku - vročitev sklepa o izvršbi - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom
Druga dolžnica je pridobila lastinsko pravico na predmetnih nepremičninah pozneje kot je upnik z zaznambo predmetnega sklepa o izvršbi pridobil zastavno pravico zoper prvega dolžnika na predmetnih nepremičninah. Kot nova lastnica nepremičnine je s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjene nepremičnine, v položaju hipotekarnega dolžnika in v izvršilnem postopku v procesnem položaju novega dolžnika, ki mora prevzeti izvršbo v stanju v katerem je, ko vstopi vanjo, vendar z upoštevanjem omejitve glede sredstva in predmeta izvršbe.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - združitev kazni zapora
So s pravnomočnostjo sodbe I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016, s katero so bile združene kazni po več pravnomočnih sodbah in obsojencu izrečena enotna kazen 3 leta zapora, vse v tej sodbi zajete pravnomočne sodbe, izgubile svojo samostojnost. Navedeno pa pomeni, da je lahko predmet odločitve v zvezi s prošnjo obsojenca za predčasni izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonsko določenih rokov v 82. in 83. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), zgolj sodba I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016 in z njo izrečena enotna kazen 3 leta zapora. Razveljavitev te pravnomočne sodbe v tem postopku, kot še predlaga obsojenec, pa ni mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - SODNI REGISTER
VSL00042236
ZSReg člen 13, 13/2, 31, 31/2, 33, 33/2, 36, 36/3. ZGD-1 člen 387, 387/3, 387/4, 598. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
statusno preoblikovanje - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - predlog za vpis v sodni register - vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja - vrstni red obravnavanja zadeve - pravni interes manjšinskih delničarjev - pravica manjšinskih delničarjev - kršitev pravice stranke do izjave
S predlaganim vpisom preoblikovanja d. d. v d. o. o. bi bila izvotljena pravica manjšinskih delničarjev do pritožbe zoper vpis sklepa o prenosu delnic in vzpostavitev korporacijskopravnega razmerja med manjšinskimi delničarji in družbo, saj v preoblikovanje d. d. v d. o. o. manjšinski delničarji kot družbeniki d. o. o. niso vključeni, pa bi morali biti, če bi s pritožbo zoper vpis sklepa o prenosu njihovih delnic na glavnega delničarja uspeli. Opisana možna situacija tako pokaže, da manjšinskim delničarjem v postopku vpisa preoblikovanja d. d. v d. o. o. ni mogoče odreči pravnega interesa za udeležbo. Hkrati pa navedeni prikaz izkazuje v obravnavanem primeru nujnost vrstnega reda odločanja o vpisu sprememb v sodni register pri družbi M. d. d. po drugem odstavku 13. člena ZSReg. Šele pravnomočno končan postopek vpisa sklepa o prenosu delnic manjšinskih delničarjev bo dal odgovor na vprašanje, ali ima preknjižba (prenos) delnic udeležencev na glavnega delničarja v KBD veljavno podlago oziroma ali je le-ta odpadla. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da se z učinkom pravnomočnosti vpisa sklepa o prenosu delnic na glavnega delničarja ne odloča o vprašanju, kdo je delničar družbe M.
ZPP člen 343. ZS člen 83, 83/3, 83/3-5. ZIZ člen 9, 9/3.
pravočasnost pritožbe - prepozna pritožba - sodne počitnice / poletno poslovanje - postopek zavarovanja - izdaja začasne odredbe - nujne zadeve
Vsebinska obravnava prepozne pritožbe ni dovoljena. Že pred vložitvijo pritožbe je namreč sklep z dne 30.7.2020 postal pravnomočen. Povedano drugače: višje sodišče na podlagi prepozno vložene pritožbe ne sme presojati, ali je sodišče prve stopnje smelo zavrniti upnikov predlog za izdajo začasne odredbe ali ne.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042854
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Za presojo, ali vojaku na mednarodni misiji ni bil omogočen tedenski počitek, je bistveno, katere zadolžitve oziroma obveznosti (naloge) je imel oziroma kaj konkretno je počel v dneh, ki so zavedeni kot prosti.
duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - prometna nesreča - predhodne degenerativne spremembe
Sodišče druge stopnje glede na podani izvedenski mnenji zaključuje, da življenjske aktivnosti tožnice zaradi obravnavanega škodnega dogodka trajno niso zmanjšane in zaradi slednjega tudi ne trpi duševnih bolečin.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039815
ZD člen 145, 145/2. ZPP člen 360, 360/1.
zapuščinski postopek - zapuščina - upravitelj zapuščine - odvetnik - pooblaščenec dedičev - popis zapuščine - skupnost dedičev - spor med dediči - posli rednega upravljanja - nerelevantne pritožbene navedbe
Ker dediča o osebi upravitelja nista dosegla soglasja, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je izbralo nepristransko in strokovno osebo za upravitelja iz seznama odvetnikov in mu določilo naloge. Upravitelj zapuščine (ki je odvetnik) je pooblaščenec dedičev in je po oceni pritožbenega sodišča sposoben upravljati zapuščino oziroma opraviti naloge, ki mu jih je določilo sodišče. Dediča pa lahko ob doseženem soglasju sprejemata tudi drugačne poslovne odločitve ali skupaj upravljata na drug način.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2 - 8, 95, 95/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
stroški kazenskega postopka - načelo uspeha v postopku - stroški pooblaščenca oškodovanca - povišanje nagrade - kazenski postopek zaradi več kaznivih dejanj v steku - zastopanje oškodovanca v kazenskem postopku
Pri odločanju o povrnitvi stroškov v kazenskem postopku ne velja tako kot v pravdnem postopku načelo uspeha v postopku, temveč je relevantno le, da je tekom postopka pooblaščenec zastopal konkretnega oškodovanca zaradi kaznivih dejanj, ki so se obdolžencu očitala na podlagi obtožnega akta opravičenega tožilca. Spisovno gradivo tako, kot ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, nedvomno izkazuje, da je tekom celotnega postopka oškodovanko, to je LD ... zastopal pooblaščenec, zato je le-ta utemeljeno v skladu s 7. členom OT v svojem predlogu za odmero potrebnih izdatkov in nagrade z dne 22. 4. 2020 priglasil še 25 % povišanje iz razloga, ker je tekom postopka zastopal oškodovanko zaradi dveh, obdolžencu očitanih kaznivih dejanj. Samo dejstvo, da je na pritožbeni stopnji obdolženec bil oproščen storitve enega izmed dveh očitanih kaznivih dejanj, pa ne vpliva na presojo, ali je 25 % povišanje po 7. členu OT utemeljeno ali ne, ker je, kot je bilo predhodno pojasnjeno, relevantno zastopanje oškodovanke tekom postopka, ki pa je pravnomočno zaključen.