Upnik ni upravičen do povrnitve stroškov za poizvedbe, prejem sklepa, obvestilo stranki in telefonske stroške, saj gre za opravila, ki so vsebovana v stroških za sestavo vloge (predloga za izvršbo) in v materialnih stroških.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev - padec na mokrih tleh
Sodišče prve stopnje je prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo tudi, da je zavarovanec tožene stranke, poleg ustreznih tal, tudi za razmere mokrote, poskrbel tudi za predpražnik za glavnim vhodom in čistilne preproge v notranjosti stavbe, in prav tako tudi za čiščenje tal, tudi mokrote tudi v dopoldanskem času.
ZIZ člen 17. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDavP-2 člen 68a, 95, 96, 96/4.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - seznam izvršilnih naslovov - davčna izvršba - izterjava zamudnih obresti - ni razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - načelo dispozitivnosti izvršilnega postopka - davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka - obračun obresti - zamudne obresti od neplačanih davkov - zamudne obresti od neplačanih obresti
Iz razlogov izpodbijanega sklepa ni razvidno, zakaj sodišče prve stopnje meni, da zakonske zamudne obresti od že obračunanih obresti upnici ne pripadajo, saj materialno pravne podlage v sklepu sodišče prve stopnje tudi ni zapisalo.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ponovno presojati ali obstaja materialno pravna podlaga za zavrnitev dela predloga in v primeru zavrnitve razloge tudi zapisati v sklepu. Pri tem mora upoštevati načelo stroge formalne legalitete iz 17. člena ZIZ in načelo dispozitivnosti, to je odločanje v okviru predloga stranke. Pri tem višje sodišče opozarja, da iz odločbe z dne 26. 5. 2017, na katero se sodišče prve stopnje v obrazložitvi tudi sklicuje, izhaja, da so davčnemu zavezancu, to je dolžniku, odmerili davek od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 v znesku 295.263,06 EUR s pripadajočimi obrestmi za čas od poteka roka za plačilo davka 16. 12. 2015 do izdaje odločbe 26. 5. 2017 v znesku 29.841,79 EUR. Prav tako pa iz zadnjega odstavka točke 1 te odločbe izhaja, da bodo po poteku 30-dnevnega roka zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe.
ugovor novega dolžnika - pravica do izjave v postopku - vročitev sklepa o izvršbi - sprememba lastništva na predmetu izvršbe med izvršilnim postopkom
Druga dolžnica je pridobila lastinsko pravico na predmetnih nepremičninah pozneje kot je upnik z zaznambo predmetnega sklepa o izvršbi pridobil zastavno pravico zoper prvega dolžnika na predmetnih nepremičninah. Kot nova lastnica nepremičnine je s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjene nepremičnine, v položaju hipotekarnega dolžnika in v izvršilnem postopku v procesnem položaju novega dolžnika, ki mora prevzeti izvršbo v stanju v katerem je, ko vstopi vanjo, vendar z upoštevanjem omejitve glede sredstva in predmeta izvršbe.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - združitev kazni zapora
So s pravnomočnostjo sodbe I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016, s katero so bile združene kazni po več pravnomočnih sodbah in obsojencu izrečena enotna kazen 3 leta zapora, vse v tej sodbi zajete pravnomočne sodbe, izgubile svojo samostojnost. Navedeno pa pomeni, da je lahko predmet odločitve v zvezi s prošnjo obsojenca za predčasni izbris obsodbe iz kazenske evidence na podlagi zakonsko določenih rokov v 82. in 83. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), zgolj sodba I Ks 4923/2016 z dne 13. 9. 2016 in z njo izrečena enotna kazen 3 leta zapora. Razveljavitev te pravnomočne sodbe v tem postopku, kot še predlaga obsojenec, pa ni mogoča.
nedopustnost izvršbe - izločitvena pravda - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - izviren način pridobitve lastninske pravice - izključna lastninska pravica - zastavna pravica - pogodbena hipoteka - dobra vera - prepričanost - skrbnost pri sklepanju pogodbe - bančni posli - kreditna pogodba - zavarovanje bančnega kredita
Ker so bile ob sklepanju zastavne pogodbe podane okoliščine, ki so vzbujale dvom v to, da tožničin mož ni edini lastnik stanovanjske hiše, bi morala toženkina pravna prednica ravnati z večjo skrbnostjo pri sklepanju te pogodbe. Za obstoj dobre vere mora namreč obstajati prepričanost tistega, ki se nanjo sklicuje, da obstajajo vsi pogoji za veljavno pridobitev pravice.
Tožnici je uspelo dokazati, da je obravnavana nepremičnina skupno premoženje nje in dolžnika, da je zastavi nepremičnine nasprotovala, kot tudi da je bila toženkina pravna prednica s tem seznanjena in tako ob sklenitvi zastavne pogodbe nedobroverna, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku.
gospodarski spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - zahtevek za plačilo obveznosti iz naslova vplačil v rezervni sklad - prenos procesne legitimacije - razširitev procesne legitimacije
S sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča RS II Ips 263/2015 z dne 4. 4. 2016 je prišlo do poenotenja sodne prakse pri vprašanju aktivne legitimacije upravnika za izterjavo vplačil v rezervni sklad. Tako lahko upravnik zahteva plačilo le na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo. Drugačen prenos materialnopravnih upravičenj etažnih lastnikov ni dopusten, kar zajema tudi obliko posrednega mandatnega zastopanja, pri kateri zastopnik nastopa v svojem imenu, a za račun zastopanega ter zahteva plačilo dolgovanih sredstev na svoj lasten račun.
ZIZ člen 24, 24/4, 170, 170/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - stranka izvršilnega postopka - nadaljevanje izvršilnega postopka - zemljiškoknjižno stanje - sprememba zemljiškoknjižnega stanja po začetku izvršilnega postopka - pravno nasledstvo glede predmeta izvršbe - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti
V primeru, ko se po zaznambi sklepa o izvršbi na nepremičnini pri tej nepremičnini kot lastnik vpiše nekdo drug, izvršbo glede te nepremičnine sodišče nadaljuje zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika kot zastavnega dolžnika, saj po določbi drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavna pravica, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi, učinkuje tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Pravno nasledstvo v procesnem smislu je lahko tako podano glede predmeta izvršbe in ne le glede terjatve oziroma obveznosti. Novi lastnik vstopi v izvršbo glede tega predmeta izvršbe kot realni oziroma hipotekarni dolžnik, od katerega lahko upnik za poplačilo svojega dolga zahteva prodajo nepremičnin.
ZIZ v 24. členu niti v drugih določbah ne predpisuje dolžnosti sodišča, da bi pozvalo upnika za podajo predloga za nadaljevanje predmetnega izvršilnega postopka. Nasprotno, sodišče si mora ves čas prizadevati, da postopek teče hitro in brez kakršnihkoli zadržkov, pri tem pa je dolžno spremljati aktualno zemljiškoknjižno stanje.
Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ). Na podlagi soglasja na enak način sklenjena pogodba tudi preneha veljati. Le v situacijah, ki jih ureja 94. člen OZ lahko pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ).
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - prepozen predlog
Ustavno sodišče je z odločbo Up-184/98 postavilo pogoj za oceno upravičenosti razloga za izostanek z naroka, ta pa je nenadnost in nepredvidljivost bolezni, saj sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo. Še toliko bolj v primerih, ko je stranka pravna oseba, pri kateri pa je pričakovana skrbnost – kot pravilno zaznava sodišče prve stopnje – večja kot pri fizičnih.
Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku s sodbo opr. št. I Ps 141/2018 z dne 5. 7. 2019, potrjeno s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 280/2019 z dne 30. 10. 2019, odločilo enako kot v prvem postopku s sodbo opr. št. I Ps 2165/2016 z dne 7. 6. 2017, s katero je tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 5. 4. 2016 in z dne 28. 11. 2016 o prenehanju pravice do nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom od 4. 7. 2013 in ustavitvi izplačevanja te dajatve z dnem 5. 4. 2016, zavrnilo. Navedeno pomeni, da ne sodba z dne 5. 7. 2019 potrjena s sodbo pritožbenega sodišča z dne 30. 10. 2019 in ne odločbi z dne 5. 4. 2016 in z dne 28. 11. 2016, na katerih je temeljila sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča z dne 10. 1. 2018, nista bili v ničemer spremenjeni, razveljavljeni oziroma odpravljeni in na odločbi o vrnitvi preplačila nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom ni imelo nikakršnega vpliva, saj sta še nadalje ostali v veljavi, kot sta bili ob izdaji odločb z dne 20. 4. 2016 in 29. 11. 2016 in ob odločanju Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z odločbama z dne 20. 4. 2016 in 29. 11. 2016.
spor majhne vrednosti - omrežnina - dopustni pritožbeni razlog
Pritožbeno sodišče je v pritožbenem postopku zoper sodbe, izdane v sporu majhne vrednosti, ob presojanju pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava vezano na dejanske ugotovitve in zaključke, kot je te sprejelo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 76. OZ člen 311, 312, 315, 315/2, 421.
materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku - pogoji za pobot terjatev - pogoj vzajemnosti - pobot odstopljene terjatve - ugovor po izreku roka - dokončno poplačilo terjatve - ustavitev izvršbe
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnik v ugovoru po izteku roka uveljavljal materialnopravni pobot, ki je edini dopusten v izvršilnem postopku in pride v poštev pri istovrstnih, vzajemnih, zapadlih in likvidnih terjatvah, pogoj za pobot pa je tudi dana pobotna izjava.
Zakon glede vzajemnosti kot enega od pogojev za materialnopravni pobot terjatev določa izjemo pri odstopljenih terjatvah. Odstop od splošnega načela vzajemnosti je potreben zaradi ohranitve nevtralnega položaja dolžnika pri cesiji in je določen v 315. členu OZ. Tako lahko po prvem odstavku tega člena dolžnik odstopljene terjatve uveljavlja v pobot s prevzemnikom tiste terjatve, ki bi jih do obvestila o pobotu lahko pobotal z odstopnikom, po drugem odstavku istega člena pa tudi tiste, ki jih je do odstopnika pridobil pred obvestilom o odstopu, pa rok za njihovo izpolnitev še ni zapadel takrat, ko je bil obveščen o odstopu, če zapade ta rok pred rokom za izpolnitev odstopljene terjatve ali hkrati z njim. V zvezi s tem teorija poudarja, da je določilo prvega odstavka nepotrebno, ker so vsi primeri iz njega zajeti z drugim odstavkom. Dolžnik lahko tako proti cesionarju uveljavlja v pobot vse terjatve, ki jih ima proti cedentu, če je izpolnjen dodatni pogoj, da terjatev, ki se uveljavlja v pobot, zapade v plačilo pred ali skupaj s cedirano terjatvijo.
ZUPJS člen 44, 44/7.. ZDavP-2 člen 101, 101/4.. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 29, 30, 30/1, 30/2, 37, 37/1, 37/2, 38.. ZDoh-2 člen 15, 15/3, 18, 19, 20, 20-8.
odpis dolga - dohodki - upoštevanje dohodka - denarna socialna pomoč - nezmožnost za delo
Kot ugotavlja sodišče je bila pri tožniku s strani ZPIZ Slovenije še pred pričetkom prejemanja denarne socialne pomoči na podlagi izvedenskega mnenja invalidske komisije I. stopnje z dne 7. 6. 2011 ugotovljena nezmožnost za organizirano pridobitno delo. Torej je zdravstveno stanje v smislu nezmožnosti za pridobitno delo bilo pri tožniku ugotovljeno že leta 2011, to je že pred zapadlostjo v plačilo spornega dolga, zaradi česar zahtevani pogoji iz naslova nezmožnosti za organizirano pridobitno delo, v tožnikovem primeru niso izpolnjeni.
I. kategorija invalidnosti - datum nastanka invalidnosti - strokovno vprašanje - izvedensko mnenje
V skladu s 1. alinejo 2. odst. v zvezi s 1. odst. 63. člena ZPIZ-2 je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in več nima preostale delovne zmožnosti. Torej od trenutka popolne izgube zmožnosti za vsakršno organizirano pridobitno delo. Datum nastanka invalidnosti je eden od relevantnih pogojev za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, vključno s pravico do invalidske pokojnine. Razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti je mogoča, ko in kadar so objektivno izkazane takšne spremembe psiho somatskega zdravstvenega stanja, ki zavarovanca popolnoma onesposablja za organizirano pridobitno delo. Čeprav po definiciji invalidnost ni le medicinska temveč tudi pravna in sociološka kategorija, gre pri datumu nastanka za strokovno medicinsko vprašanje, ki ga sodišče v skladu s 243. členom ZPP razčiščuje s sodno medicinskim izvedenstvom.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Praviloma gre pri zmanjšanju življenjske aktivnosti za obliko škode s trajnim prikrajšanjem. Pojem zmanjšanja življenjske aktivnosti pa zajema zmanjšanje človekovih sposobnosti na celotnem področju njegovega udejstvovanja. Denarna odškodnina se lahko prisodi tudi, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti začasno, če je močnejše intenzivnosti in dalj časa traja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
stečajni postopek - sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožba stečajnega upravitelja - nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za razdelitev posebne razdelitvene mase - odmera nadomestila - višina nadomestila - sorazmeren del - znesek unovčene stečajne mase
Ne drži pritožnikov očitek, da naj bi sodišče prve stopnje k znesku že odmerjenih nadomestil prištelo še nagrado za unovčenje in razdelitev zneska 544,75 EUR v višini 19,94 EUR. Višje sodišče po pregledu dokumentacije v spisu ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri odmeri nadomestila pravilno upoštevalo (seštelo) vsa do izpodbijanega sklepa odmerjena nadomestila (41.618,51 EUR) in jih nato pravilno odštelo od zneska nadomestil, ki bi upravitelju pripadala za celoten znesek unovčenega premoženja, ki je na voljo za razdelitev upnikom (43.597,77 EUR, temu izračunanemu znesku pa pritožnik ni nasprotoval). Ker nadomestilo za razdelitev unovčenega premoženja v znesku 544,75 EUR še ni bilo odmerjeno, ga sodišče prve stopnje seveda ni upoštevalo pri ugotavljanju višine odmerjenih nadomestil. Znesek odmerjenega nadomestila (1.979,26 EUR) je tako pravilno izračunan.
ZDR-1 člen 126, 128, 200, 200/1, 200/4.. ZDCOPMD člen 38, 38/1.. Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 - Izjava člen 10.
Zahtevek tožnika za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje ni t. i. čista denarna terjatev iz delovnega razmerja, ki bi jo lahko delavec v skladu s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1 uveljavljal neposredno pred pristojnim sodiščem.
Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje tožnik, na katerem je bilo dokazno breme glede obsega opravljenega nadurnega dela (prim. stališče Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019), ni predložil nobenih (lastnih) evidenc, iz katerih bi bilo mogoče natančneje ugotoviti, koliko ur je v vtoževanem obdobju opravil preko polnega delovnega časa. Sodišče prve stopnje je zato glede na ugotovljeno dejstvo, da tožnik svojih delovnih aktivnosti v tahografih ni dosledno beležil, pri odločitvi utemeljeno upoštevalo izračun izvedenca prometne stroke, ki ga je ocenilo kot najbolj primernega.
ZIZ člen 6, 6/4, 15, 38, 225, 225/1, 226, 226/3, 226/6, 227, 227/1, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZNP-1 člen 1, 1/3. URS člen 22, 23, 23/1, 33, 156. ZIP člen 267. ZS člen 11, 11/2. ZPP člen 355, 355/1, 362, 362/1, 365, 365-3.
začasna odredba - pravica do izjave - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - verjetno izkazan obstoj terjatve - denarna kazen
V primerih, ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev) morajo biti podane tri materialnopravne predpostavke in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve (prvi odst. 272. člena ZIZ); ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga precedenčni učinek odločbe Ustavnega sodišča, sicer razlaga določbe 267. člena ZIP v skladu s 22. členom ter prvim odst. 23. člena Ustave, vendar je, glede te predpostavke, zaradi bistveno enakega položaja, potrebno tako razlagati tudi določbo 272. člena ZIZ.
Če sodišče prve stopnje zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, dolžniku pa bodisi že sodišče prve ali druge stopnje v pritožbenem postopku, zagotovi pravico do izjave (vroči listine in mu omogoči, da nanje odgovori), lahko sodišče druge stopnje spremeni odločitev sodišča prve stopnje in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe.
V postopkih za izdajo začasnih odredb mora sodišče druge stopnje v sklepu, s katerim meritorno odloči o predlogu, odločiti tudi o stroških postopka zavarovanja.
plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninska zmožnost staršev - porazdelitev preživninskega bremena - zahteva upravičenca, da se mu preživnina določi v denarju - stiki očeta z otrokom - otrokova korist
V zadevah, kakršna je tudi obravnavana, se pogosto dogaja, da listinski podatki o prejemkih družbenikov enoosebnih gospodarskih družb izkazujejo nizke prejemke preživninskih zavezancev. V takšnem primeru je treba o zavezančevih preživninskih zmožnostih sklepati na podlagi njegovega načina življenja oziroma življenjskega stila kot indikatorne okoliščine, ki lahko izkazuje večje preživninske zmožnosti od zatrjevanih.
Sodišče ni ustrezno upoštevalo okoliščine, da otroka glede na dogovorjeni obseg stikov po sodni poravnavi preživita pomemben del časa tudi s tožencem.