CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00039924
ZPP člen 18, 18/3, 29. ZMZPP člen 1, 4, 6. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 7, 8, 9, 17, 19, 24, 26.
spor z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - oblikovanje izreka - narava spora - vrsta spora - dogovor o pristojnosti - sprememba prebivališča - bivanje v tujini - uporaba določb uredbe - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - mednarodna pristojnost - splošna pristojnost - izbirna pristojnost - tiha privolitev - izključna pristojnost
Sodišče RS je v sporu z mednarodnim elementom pristojno za sojenje, kadar je njegova pristojnost določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za določeno vrsto spora, je sodišče RS pristojno za sojenje v tovrstnem sporu tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti (29. člen ZPP). Če sodišče med postopkom ugotovi, da za odločitev ni pristojno sodišče RS, se po uradni dolžnosti izreče za nepristojno, razveljavi opravljena pravdna dejanja in zavrže tožbo, razen v primerih, ko je pristojnost sodišča RS odvisna od privolitve tožene stranke, ona pa je v to privolila (tretji odstavek 18. člena ZPP).
Uporaba ZMZPP v konkretnem primeru ne pride v poštev. Pravila ZMZPP so namreč subsidiarne narave (glej 4. člen) in se uporabijo le za razmerja, ki niso urejena v drugem zakonu ali v mednarodni pogodbi. V konkretnem primeru pa so izpolnjeni pogoji za uporabo Uredbe: toženkino stalno bivališče je na Malti, ki je članica EU (6. člen); gre za civilno zadevo, za katero se Uredba uporablja (1. člen); tožba je bila vložena po 10. 1. 2015 (81. v zvezi z 66. členom) in to pred sodiščem v Sloveniji, ki je članica EU.
Ker tihi dogovor o pristojnosti temelji na namerni odločitvi strank spora o tej pristojnosti, za odsotno toženko, ki za postopek ne ve, ni mogoče šteti, da je vanjo privolila.
Zaključek sodišča prve stopnje, da toženka v pristojnost slovenskega sodišča ni privolila in je zato njen ugovor, dan v odgovoru na tožbo, pravočasen, je, čeprav iz drugačnih razlogov, pravilen.
Od pravilnosti presoje, da gre v konkretnem primeru za potrošniški spor v smislu 1. točke 17. člena Uredbe, je odvisna tudi pravilnost stališča sodišča prve stopnje, da je dogovor o pristojnosti, ki sta ga pravdni stranki sklenili pred začetkom spora, ob upoštevanju 19. člena Uredbe, neveljaven.
Ker v konkretnem primeru ni podana ne izključna pristojnost ne pristojnost na podlagi tihe privolitve, prav tako pa ne gre za potrošniški spor, je moralo pritožbeno sodišče presoditi, ali je pristojnost sodišča RS morda veljavno dogovorjena. Odgovor je pritrdilen.
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. Slednja določba ne prepoveduje, da pravna oseba ne bi mogla izkoristiti obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR. Zato je v skladu z materialnim pravom dopustno pravni osebi odložiti ali omogočiti obročno plačilo sodne takse do 44,00 EUR.
Domnevna škoda tožnice se kaže v preprečitvi povečanja premoženja. Ta škoda praviloma ne nastane ob škodnem dogodku, ampak je odločilen čas odmere odškodnine, saj je treba upoštevati dogodke, ki vplivajo na možnost realizacije oškodovančeve izgubljene perspektive (prejema denarnih sredstev v poplačilo pogodbene kazni). Načelo popolne odškodnine terja, da se pri odmeri odškodnine upoštevajo tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode. Presoja sodišča zato temelji na predvidevanjih, izhajajočih iz običajnega teka stvari. Zato mora sodišče presojati tudi, kakšne so realne možnosti tožnice za izterjavo denarnega zneska.
ZFPPIPP člen 23, 23/2, 46, 60, 60/1, 60/1-1, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 256, 256/1. OZ člen 381.
postopek osebnega stečaja - razdelitev stečajne mase - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - obrestovanje terjatve - procesne obresti - jezikovna razlaga zakonskega besedila - enako obravnavanje upnikov
Namen pravnega pravila iz prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP je v tem, da se z začetkom stečajnega postopka prijavljene zapadle terjatve obrestujejo po enaki, predpisani obrestni meri, če upnik uveljavlja tudi obresti. Ni pa namen cit. določbe, da v stečajnem postopku derogira 381. člen OZ.
pravica delničarja do informiranosti - razveljavitev sklepa skupščine - subjektivne meje pravnomočnosti sodne odločbe
Med pravdnimi strankami je že tekel nepravdni postopek, v katerem je bilo pravnomočno naloženo toženi stranki (oziroma njenemu poslovodstvu), da mora tožnikom dati podatke glede na vprašanja, ki so jih postavili ob obravnavi tretje točke dnevnega reda 26. skupščine toženke. Glede na subjektivne meje pravnomočnosti se je torej sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na sklep iz nepravdnega postopka. Po določbi 305. člena ZGD-1, na kateri temelji ta sklep, ugoditev predlogu namreč pomeni, da so bili odgovori na ta vprašanja potrebni za obravnavo tretje točke dnevnega reda in da jih tožniki na skupščini niso prejeli. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bila v zvezi s sprejetjem sklepov pri tretji točki dnevnega reda kršena pravica tožnikov do obveščenosti. Kakšno dodatno razlogovanje glede na vezanost strank na pravnomočne sodne odločbe ni bilo potrebno.
Postopek za uveljavljanje pravice iz obveznega zavarovanja, kamor sodi tudi pravica do starostne pokojnine, se skladno z določbo 178. člena ZPIZ-2 začne na zahtevo zavarovanca in je uveden, ko zavod prejme zahtevo za uveljavljanje pravice. Za priznanje pravice do starostne pokojnine je pomembno, da zavarovanec izpolnjuje pogoje starosti in pokojninske dobe, datum pričetka izplačevanja pokojnine pa je odvisen od tega, ali je ob uveljavitvi pokojnine zavarovanec zavarovan ali ne. V primeru, da bi bil tožnik ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine zavarovan, bi se mu pokojnina izplačevala od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker pa tožnik ob uveljavitvi pravice do pokojnine ni bil zavarovan, se mu je pokojnina pravilno pričela izplačevati od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve in največ za 6 mesecev nazaj, to je od 1. 4. 2018 dalje, ne glede na to, če je pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine izpolnil že prej.
Tožnica niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne navaja konkretnih pripomb na podatke, ki jih je pri odločanju uporabila tožena stranka. Tožnica je tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi pred pritožbenim sodiščem izpostavljala zgolj svoje nestrinjanje z višino priznane starostne pokojnine. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jim pritrjuje pritožbeno sodišče, je tožena stranka pri odmeri pravilno upoštevala materialne določbe, ki se nanašajo na samo odmero pokojnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVNO TOŽILSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039999
URS člen 26, 34. ZPP člen 70, 70-6. ZDOdv člen 8. ZDPra člen 16, 16/1. OZ člen 148.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa - nedopustno ravnanje države - državno tožilstvo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - vzročna zveza - malomarno ravnanje - kazenski pregon - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - zastaranje kazenskega pregona - subsidiarna odgovornost - zakonodajna protipravnost - vrnitev posojila - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - neenako obravnavanje - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS
Pri presoji predpostavk odškodninske odgovornosti države zaradi ravnanja (opustitve ali aktivnega ravnanja) državnega organa je treba upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov, funkcionarjev in uslužbencev. Protipravnost pri vodenju tožilskih (in sodnih) postopkov v smislu civilne odškodninske odgovornosti je skladno s sodno prakso podana le v primeru kvalificirane stopnje napačnosti. Da bi bila podana odškodninska odgovornost države zaradi napačnega ravnanja državnega tožilstva pri obravnavi kazenske ovadbe, ki jo je podal tožnik, bi moral tožnik dokazati, da je šlo za nerazumen odstop od jasnih določb materialnega prava ali od uveljavljene sodne prakse, ali za napačno uporabo povsem jasne določbe zakona ali namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno prakso. Zgolj malomarno ravnanje tožilstva ne zadošča.
sklep o dedovanju - določitev zakonitih dedičev - dedovanje na podlagi zakona - odpoved dedovanju - vstopna pravica dediča - zapuščinski postopek - dedna izjava
Pritožnik je v zapuščinskem postopku izjavil, da se dedovanju sporne nepremičnine odpoveduje, takrat še živeči vnukinji zapustnika pa sta se priglasili k dedovanju, zato je sodišče njune dediče utemeljeno proglasilo kot zakonite dediče sporne nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00039762
ZPP člen 13, 206.
posebno in skupno premoženje - ugotovitev premoženja občine - zaščitena kmetija - utemeljenost tožbenega zahtevka - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Pravilna in zakonita je odločitev prvostopenjskega sodišča, da je prekinilo postopek. Utemeljenost tožničinega zahtevka, da se je toženec dolžan izseliti in stanovanjske hiše, je odvisna tudi od vprašanja, ali je ta hiša skupno premoženje pravdnih strank. Gre torej za predhodno vprašanje, o katerem pa že teče že prej začeta pravda; ta niti ne več v začetni fazi, pač pa nesporno v fazi poskusa mirne rešitve zadeve (v mediaciji). Pritožnica sicer trdi, da bo tista pravda (o predhodnem vprašanju) dolgotrajnejša, ker se v njej obravnava še drugo premoženje. Vendar pa časovno ni mogoče natančneje oceniti ne poteka tiste pravde ne te predmetne za primer, da bi sodišče v njej samo reševalo predhodno vprašanje. Te primerjave niti pritožnica ne ponudi.
ZPP člen 105, 108, 108/5.. ZDSS-1 člen 19, 66, 73.
zavrženje vloge
Za pritožbeno rešitev zadeve je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da vložnik v postavljenem 15-dnevnem roku ni popravil ali dopolnil vloge, da bi bila primerna za obravnavanje.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 43, 43/2, 95, 95/8. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - Triglavski narodni park - soglasje vlade
Najkasneje od prejema izbrisne tožbe dalje tožeča stranka ni bila več v opravičljivi zmoti glede dobroverne lastniške posesti na spornih nepremičninah. Nenazadnje pa trenutek, ko dobroverni lastniški posestnik postane nedobroveren, določa že osmi odstavek 95. člena SPZ in ga veže na trenutek, ko je posestniku vročena tožba (v obravnavnem primeru torej izbrisna tožba), lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren že pred vročitvijo tožbe. Pritožbeno sodišče pri tem soglaša tudi s stališčem tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da bi vezanost (ne)dobrovernosti lastniškega posestnika na pravnomočnost izbrisne tožbe in ne na samo vročitev tožbe posestniku, le-temu omogočilo, da z zavlačevanjem postopka po izbrisni tožbi doseže iztek zakonskega roka za priposestvovanje.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2. ZFPPIPP člen 103, 103/4, 233, 233/7.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - stečajni upravitelj kot zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
Pri določitvi zneska, ki se v skladu z določbo sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 383. člena ZFPPIPP nakaže iz proračuna sodišča v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja, je glede na to, da je ta zavezanec za DDV, treba upoštevati DDV in v Pravilniku določeno nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila povečati za DDV.
ZSV člen 100, 100/1.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 18.
institucionalno varstvo - dedni sporazum
Kot to poudarja Vrhovno sodišče, so zavezanci, ki imajo z upravičencem sklenjen odplačni pravni posel (oziroma tudi v primeru, ko je bil sprejet dedni sporazum), dolžni prispevati pred ostalimi zavezanci. Prispevki ostalih zavezancev se namreč določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost šele po tem, ko prispevek zavezanca na podlagi pravnega posla (oziroma dednega sporazuma) ne dosega zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen. Pri tem je potrebno zavezancu tudi omogočiti sodelovanje v postopku, saj mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba (44. člen ZUP), kot to poudarja tudi Vrhovno sodišče RS v zadevi VIII Ips 10/2020 z dne 30. 6. 2020. Sodišče prve stopnje je tako CSD utemeljeno naložilo, da upoštevajoč dedni sporazum po izvedenem dokaznem postopku ugotovi, koliko bi znašal prispevek za oskrbo na domu, kot je bil določen v dednem sporazumu. Šele po tako opravljenem postopku bo sprejel odločitev, kolikšen znesek predstavlja obveznost C.C. iz dednega sporazuma, in koliko znaša obveznost zavezancev, upoštevajoč posameznikovo plačilno sposobnost.
Zlorabo pravic v smislu 11. člena ZPP predstavlja pravni standard, kateremu mora sodišče glede na konkreten primer in glede na konkretne družbene razmere določiti njegovo vsebino. V primeru ko sodišče ugotovi okoliščine, na podlagi katerih oceni, da stranka zlorablja procesno pravico, s sklepom izreče denarno kazen.
Nobenega od navedenih pogojev pa tožnica ob prenehanju otrokovega šolanja, ne izpolnjuje za priznanje pravice do vdovske pokojnine niti do t. i. čakanja. Tožnica ob moževi smrti ni bila stara 55 let in 6 mesecev, niti 50 let in 6 mesecev, da bi vdovsko pokojnino pridobila pri starosti 55 let in 6 mesecev. Tožnica je bila do vdovske pokojnine upravičena na podlagi prvega odstavka 53. člena ZPIZ-2, ker ji je po moževi smrti ostal otrok, ki je imel pravico do družinske pokojnine po očetu, vdova pa je imela do njega dolžnost preživljanja. Tožnica rojena 6. 12. 1972 je bila ob moževi smrti 7. 9. 2014 stara 41 let. Pravica do vdovske pokojnine pa ji je prenehala z zaključkom šolanja sina B.B. dne 15. 12. 2017, ko je dopolnila starost 45 let.
Tožeča stranka je uveljavljala dva zahtevka za isto terjatev, dajatvenega in hipotekarnega. Gre za kombinacijo zahtevkov, ki jo je povsem običajno in razumno pričakovati v primerih, ko upnik hipotekarno tožbo uveljavlja zoper zastavitelja, ki je hkrati tudi dolžnik zavarovane terjatve (osebni dolžnik).
V načelu bi pogodba kljub nepravočasni izpolnitvi (odložnega pogoja) lahko začela učinkovati kasneje. Če rok za izpolnitev ni bistvena predpostavka odložnega pogoja in če nasprotna stranka zamujeno izpolnitev sprejme, ni razloga, da bi takšni pogodbi odrekli veljavnost.
Nična pogodba (ali njen nični del) ne ustvarja nobenih pravnih učinkov in zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pripoznavi (ničnega) dolga s strani tožeče stranke podelilo pravni učinek.
Dolžnikov položaj se zaradi cesije ne sme poslabšati, zato lahko dolžnik uveljavlja proti prevzemniku poleg ugovorov, ki jih ima proti njemu, tudi vse tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti odstopniku do takrat, ko je izvedel za odstop. To nikakor ne pomeni zahteve, da bi moral dolžnik ugovore proti odstopniku tudi dejansko uveljaviti pred obvestilom o odstopu.
udeleženec v nepravdnem postopku - upravičeni predlagatelj - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - razrešitev skrbnika - prenehanje skrbništva - zavezanec za plačilo sodne takse
Predlog za razrešitev skrbnika lahko poda tudi zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik v ravni črti in v stranski črti do četrtega kolena in ne le Center za socialno delo, državni tožilec, oseba, ki je postavljena pod skrbništvo ter sodišče.
Zavezanec za plačilo sodne takse je tisti, ki predlaga uvedbo postopka.
Poglavitni razlog na podlagi katerega se lahko torej sodišče odloči za izrek pogojne obsodbe je, da pri obtožencu najde tehtne razloge za prognozo, da v bodoče ne bo ponavljal kaznivih dejanj.