Dolžnik neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da odvetniških stroškov sestave vloge upnika ni dolžan kriti. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da gre za potrebne izvršilne stroške upnika, katere je dolžnik dolžan povrniti upniku skladno s petim odstavkom 38. člena ZIZ, ki torej predstavlja pravno podlago izpodbijanega sklepa.
ZS člen 83a, 83a/1. ZZUSUDJZ člen 1, 3, 3/2, 4a. ZPP člen 142, 142/3.
procesni rok - ugovori zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor
Na podlagi Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevi za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19), Uradni list RS, št. 74/20, in Preklica Odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, Uradni list RS, št. 77/20, so 1. 6. 2020 prenehali začasni ukrepi iz Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid-19) - v nadaljevanju ZZUSUDJZ (Uradni list RS, št. 36/20, 61/20). Tek procesnih rokov v nenujnih zadevah, ki je bil na podlagi drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ zadržan, se s 1. 6. 2020 nadaljuje oziroma pričnejo roki teči tudi v tistih nenujnih zadevah, v katerih je bilo stranki sodno pisanje vročeno v času trajanja ukrepov (prim. 4.a člen ZZUSUDJZ).
ZPP člen 274.. OZ člen 131.. ZDR-1 člen 138, 138/1.. ZPIZ-2 člen 124, 124/3.
čakanje na delo doma - nadomestilo za invalidnost - pravni interes
Glede na to, da tožnik navaja, da mu je tožena stranka odredila čakanje na delo doma, kljub temu da je zanj imela delo, tožnik uveljavlja zahtevek zaradi zatrjevanega kršenja pravic iz delovnega razmerja. Tožniku torej daje pravico vložiti tožbo na sodišče materialnopravna zakonodaja, ki ne pogojuje, da mora biti delavec zaradi ravnanja delodajalca materialno oškodovan, da mora biti v času odločanja sodišča še vedno na čakanju na delo doma, ali da se njegov delovnopravni status v času trajanja spora ne sme spremeniti tako, da bi sklenil novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, na katerem so upoštevane njegove zdravstvene omejitve. Zato sodišču prve stopnje ni bilo potrebno ugotavljati pravnega interesa za vložitev tožbe v smislu določbe 274. člena ZPP.
Po določbi prvega odstavka 138. člena ZDR-1 lahko delodajalec, če začasno, vendar najdlje za čas šestih mesecev v posameznem koledarskem letu, ne more zagotavljati dela delavcem, z namenom ohranitve zaposlitve pisno napoti delavca na čakanje na delo doma. Glede na navedeno pritožba tožene stranke pravilno navaja, da tožena stranka za tožnika ni imela (ustreznega) dela, čeprav je več kot eno leto po izdani odločbi ZPIZ-1 nadaljeval z delom na (neustreznem) delovnem mestu, na katerem niso bile upoštevane tožnikove omejitve.
Ker tožnik ni bil premeščen na drugo ustrezno delo, ne izpolnjuje pogojev za priznanje nadomestila za invalidnost, in sicer tretjega odstavka 124. člena ZPIZ-2, po katerem se nadomestilo za invalidnost zavarovancem izplačuje od začetka dela na drugem delovnem mestu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, kar izkazuje z novo pogodbo o zaposlitvi.
pogodba o faktoringu - pogodba o prevzemu dolga - ugotovitev obstoja terjatve - odstop terjatve (cesija) - bodoča terjatev - fiktivni pravni posel - pripoznava dolga - ugovor neizpolnitve - odpoved pravici do ugovora - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbeno sodišče na tem mestu ugotavlja (kot pravilno izpostavlja tudi pritožba), da je Vrhovno sodišče RS v citirani sodni praksi (točka 21 obrazložitve izpodbijane sodbe) sicer zavzelo stališče, da pripoznava dolga dolžniku ugovorov ne jemlje sama po sebi oz. avtomatično, je pa hkrati (očitno) dopustilo možnost izrecne odpovedi ugovorom s strani dolžnika (prim. 13. točko obrazložitve sklepa VSRS III Ips 60/2016 z dne 25. 10. 2016). Tudi pritožbeno sodišče je stališča, da se je mogoče (poleg pripoznave dolga) veljavno odpovedati tudi določenim ugovorom, kar načeloma smiselno izhaja tudi iz stališča VSL v sodbi I Cpg 529/2017 z dne 22. 11. 2018.
Po presoji pritožbenega sodišča je pravkar izpostavljeno razlogovanje sodišča prve stopnje o neobstoječem dolgu (dolgu, ki nikoli ni nastal oz. obstajal) materialnopravno zmotno. Medsebojne terjatve pogodbenih strank namreč nastanejo že s samo sklenitvijo pravnega posla, le zapadejo običajno kasneje. Navedeno pomeni, da tudi če prodajalec še ni izpolnil dogovorjene dobave blaga, to nima za posledico, da nasprotna terjatev za plačilo (še) ne obstaja. Terjatev obstaja v dogovorjeni višini, njena zapadlost pa je odvisna od pogodbenega dogovora.
obstoj delovnega razmerja - poslovno sodelovanje - elementi delovnega razmerja
Za odločitev v tem sporu niso zelo pomembne ugotovitve sodišča, zakaj je prišlo do prekinitve sodelovanja med strankama. Zato tudi s tem povezane pritožbene navedbe glede ponudbe in protiponudbe niso odločilne. Prav tako po pravilnem opozorilu pritožbe ni bistvena (ne)uporaba računalniškega programa. Tudi to, da je šel tožnik s direktorjem na službene poti, stroške katerih je krila toženka, ni relevantno. Prav tako ni odločilno vprašanje nezagotavljanja službenega telefona ter službenega avtomobila zunanjim sodelavcem, za razliko od zaposlenih, saj tožnik formalno ni bil zunanji sodelavec. Prav tako ni pomembna pripomba sodišča, da naj bi tožnik pred tedanjo partnerko skrival svojo brezposelnost.
Ključno je, da sodišče ni ugotovilo, da bi tožnik za toženko kontinuirano opravljal delo za plačilo, ki bi bilo v smislu plače dogovorjeno s toženko. Zato tudi ni podlage za priznanje vtoževanega iz naslova delovnega razmerja. Vseeno pa takšna odločitev ne pomeni, da tožnik v sporu pred rednim sodiščem ne bi mogel doseči poplačila dolga iz naslova poslovnega sodelovanja, če vztraja, da mu toženka dolguje plačilo za opravljene storitve.
odmera nepremoženjske škode - škoda povzročena v pretepu - udarec s palico - krivdna odgovornost
Tožnik, ki je bil v škodnem dogodku star 47 let, v času razsoje pred sodiščem prve stopnje pa 52 let, je v škodnem dogodku utrpel zlom zunanjega gležnja levo in pretrgano deltoidno vez, kar predstavlja hudo poškodbo po Fischerjevi klasifikaciji. Ob ugotovljeni intenzivnosti in trajanju utrpelih in bodočih telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem (kot izhajajo iz točk 30, 31 in 32 obrazložitve sodbe) in jih pritožbeno sodišče ponovno ne povzema, je tožniku iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem odmerilo denarno odškodnino v višini 7.000,00 EUR. Ob v točki 36 obrazložitve sodbe ugotovljenem obsegu tožnikovega utrpelega primarnega in sekundarnega strahu je tožniku iz naslova strahu odmerilo denarno odškodnino v višini 800,00 EUR. Za obseg duševnega trpljenja, kot ga je ugotovilo v točki 42 obrazložitve, pa je tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi okrnitve pravice do osebnega dostojanstva in varnosti odmerilo denarno odškodnino v višini 100,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00039757
KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1, 204, 204/1. ZPP člen 372, 372-5, 383, 383/1, 383/1-2.
tatvina - zakonski znaki kaznivega dejanja - protipravna prilastitev - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazni - odmera kazni obsojencu - stek kaznivih dejanj - izrek enotne kazni
Čeprav je po vsebini šlo za odpadne stvari, le-te niso predstavljale zavrženih stvari (res derelicta), ki bi bile brez lastnika in bi jih bilo mogoče zakonito okupirati. Lastnik stvari ima v okviru zakonsko dopustnih možnosti pravico početi s stvarjo, kar želi, lahko jo tudi uniči, vendar pa prilastitev stvari, ki jo njen lastnik sicer namerava uničiti, a lastninske pravice na njej ne opusti oziroma nedvoumno ne izrazi volje, da je ne želi imeti več v lastnini, ostaja protipravna.
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni ugotovitvi, da je bil obdolženi v času sojenja v sedaj obravnavani kazenski zadevi na prestajanju zaporne kazni po prejšnji sodbi istega sodišča I K 12157/2017, obdolžencu moralo izreči enotno kazen zapora po pravilih o odmeri kazni obsojencu. Ker prvostopenjsko sodišče enotne kazni ni izreklo, je zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP v škodo obdolženca.
zahteva za izločitev izvedenca - izjava stranke - določitev izvedenca
Zahteva stranke za izločitev izvedenca (po določilih 247. člena ZPP) in izjava stranke v okviru možnosti za izjavo, ki jo strankam pred odločitvijo koga bo vzelo za izvedenca da sodišče (po drugem odstavku 244. člena ZPP) pomenita različna procesna dejanja pravdnih strank. Trditev, da je izvedenec nestrokoven, da je svoje delo slabo opravil, da je publiciral neko stališče, ki je za stranko neugodno, v nobenem primeru ne more biti razlog za izločitev izvedenca.
Domnevna škoda tožnice se kaže v preprečitvi povečanja premoženja. Ta škoda praviloma ne nastane ob škodnem dogodku, ampak je odločilen čas odmere odškodnine, saj je treba upoštevati dogodke, ki vplivajo na možnost realizacije oškodovančeve izgubljene perspektive (prejema denarnih sredstev v poplačilo pogodbene kazni). Načelo popolne odškodnine terja, da se pri odmeri odškodnine upoštevajo tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode. Presoja sodišča zato temelji na predvidevanjih, izhajajočih iz običajnega teka stvari. Zato mora sodišče presojati tudi, kakšne so realne možnosti tožnice za izterjavo denarnega zneska.
ZIZ člen 272, 272/1. SPZ člen 43, 43/2, 95, 95/8. ZLPPTR člen 29, 29/2, 29/4.
zavarovanje nedenarne terjatve - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna lastniška posest - Triglavski narodni park - soglasje vlade
Najkasneje od prejema izbrisne tožbe dalje tožeča stranka ni bila več v opravičljivi zmoti glede dobroverne lastniške posesti na spornih nepremičninah. Nenazadnje pa trenutek, ko dobroverni lastniški posestnik postane nedobroveren, določa že osmi odstavek 95. člena SPZ in ga veže na trenutek, ko je posestniku vročena tožba (v obravnavnem primeru torej izbrisna tožba), lastnik pa lahko dokazuje, da je postal nedobroveren že pred vročitvijo tožbe. Pritožbeno sodišče pri tem soglaša tudi s stališčem tožene stranke v odgovoru na pritožbo, da bi vezanost (ne)dobrovernosti lastniškega posestnika na pravnomočnost izbrisne tožbe in ne na samo vročitev tožbe posestniku, le-temu omogočilo, da z zavlačevanjem postopka po izbrisni tožbi doseže iztek zakonskega roka za priposestvovanje.
dokazni postopek - dolžnost izvedbe dokaza - dokaz informativne narave
Na podlagi pravila, da o tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstvih, odloča sodišče, izhaja, da sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov.
Četrti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 eurov, če pa je taksa višja od 44 eurov, mora plačati najmanj 44 eurov takse, plačila preostalega dela takse pa je lahko oproščena. Slednja določba ne prepoveduje, da pravna oseba ne bi mogla izkoristiti obročnega plačila sodne takse do 44,00 EUR. Zato je v skladu z materialnim pravom dopustno pravni osebi odložiti ali omogočiti obročno plačilo sodne takse do 44,00 EUR.
Tožnica niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne navaja konkretnih pripomb na podatke, ki jih je pri odločanju uporabila tožena stranka. Tožnica je tako v postopku pred sodiščem prve stopnje kot tudi pred pritožbenim sodiščem izpostavljala zgolj svoje nestrinjanje z višino priznane starostne pokojnine. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki jim pritrjuje pritožbeno sodišče, je tožena stranka pri odmeri pravilno upoštevala materialne določbe, ki se nanašajo na samo odmero pokojnine.
pravica delničarja do informiranosti - razveljavitev sklepa skupščine - subjektivne meje pravnomočnosti sodne odločbe
Med pravdnimi strankami je že tekel nepravdni postopek, v katerem je bilo pravnomočno naloženo toženi stranki (oziroma njenemu poslovodstvu), da mora tožnikom dati podatke glede na vprašanja, ki so jih postavili ob obravnavi tretje točke dnevnega reda 26. skupščine toženke. Glede na subjektivne meje pravnomočnosti se je torej sodišče prve stopnje pravilno sklicevalo na sklep iz nepravdnega postopka. Po določbi 305. člena ZGD-1, na kateri temelji ta sklep, ugoditev predlogu namreč pomeni, da so bili odgovori na ta vprašanja potrebni za obravnavo tretje točke dnevnega reda in da jih tožniki na skupščini niso prejeli. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da je bila v zvezi s sprejetjem sklepov pri tretji točki dnevnega reda kršena pravica tožnikov do obveščenosti. Kakšno dodatno razlogovanje glede na vezanost strank na pravnomočne sodne odločbe ni bilo potrebno.
ZFPPIPP člen 23, 23/2, 46, 60, 60/1, 60/1-1, 60/2, 60/2-1, 60/2-2, 256, 256/1. OZ člen 381.
postopek osebnega stečaja - razdelitev stečajne mase - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - obrestovanje terjatve - procesne obresti - jezikovna razlaga zakonskega besedila - enako obravnavanje upnikov
Namen pravnega pravila iz prvega odstavka 256. člena ZFPPIPP je v tem, da se z začetkom stečajnega postopka prijavljene zapadle terjatve obrestujejo po enaki, predpisani obrestni meri, če upnik uveljavlja tudi obresti. Ni pa namen cit. določbe, da v stečajnem postopku derogira 381. člen OZ.
Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 2. ZFPPIPP člen 103, 103/4, 233, 233/7.
predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nagrada upravitelja - stečajni upravitelj kot zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost (DDV) - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
Pri določitvi zneska, ki se v skladu z določbo sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP v zvezi s tretjim odstavkom 383. člena ZFPPIPP nakaže iz proračuna sodišča v dobro fiduciarnega računa stečajnega upravitelja, je glede na to, da je ta zavezanec za DDV, treba upoštevati DDV in v Pravilniku določeno nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila povečati za DDV.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRŽAVNO TOŽILSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00039999
URS člen 26, 34. ZPP člen 70, 70-6. ZDOdv člen 8. ZDPra člen 16, 16/1. OZ člen 148.
plačilo odškodnine - odškodninska odgovornost države - odgovornost države zaradi nezakonitega ravnanja državnega organa - nedopustno ravnanje države - državno tožilstvo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - vzročna zveza - malomarno ravnanje - kazenski pregon - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - zastaranje kazenskega pregona - subsidiarna odgovornost - zakonodajna protipravnost - vrnitev posojila - izločitev sodnika - nepristranskost sodnika - zavrnitev zahteve za izločitev sodnika - odločitev o pravdnih stroških - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - neenako obravnavanje - ocena skladnosti zakona z Ustavo RS
Pri presoji predpostavk odškodninske odgovornosti države zaradi ravnanja (opustitve ali aktivnega ravnanja) državnega organa je treba upoštevati posebnosti, ki izvirajo iz oblastvene narave delovanja državnih organov, funkcionarjev in uslužbencev. Protipravnost pri vodenju tožilskih (in sodnih) postopkov v smislu civilne odškodninske odgovornosti je skladno s sodno prakso podana le v primeru kvalificirane stopnje napačnosti. Da bi bila podana odškodninska odgovornost države zaradi napačnega ravnanja državnega tožilstva pri obravnavi kazenske ovadbe, ki jo je podal tožnik, bi moral tožnik dokazati, da je šlo za nerazumen odstop od jasnih določb materialnega prava ali od uveljavljene sodne prakse, ali za napačno uporabo povsem jasne določbe zakona ali namerne razlage predpisa v nasprotju z ustaljeno prakso. Zgolj malomarno ravnanje tožilstva ne zadošča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00041080
ZPP člen 8, 184, 184/3, 204, 204/1, 287, 287/2. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191, 239, 239/1, 631.
gradbena pogodba - neposredno plačilo naročnika podizvajalcu - neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - pridržek pravice zahtevati vračilo - odškodninska terjatev - protipravnost - volenti non fit iniuria - vzročna zveza - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - posredni dokaz - zavrnitev dokaznega predloga - protispisnost - obvestilo o pravdi - oblika obvestila - intervencijski učinek - sprememba tožbe - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - neposlovna terjatev - verodostojna listina kot dokaz
Tožeča stranka je že vse od dopolnitve tožbe dalje zatrjevala, da vtoževano terjatev zahteva na neposlovni (odškodninski oziroma obogatitveni) podlagi in trditev v zvezi s tem ni nikoli spreminjala. Res je sicer, da je tožeča stranka za to terjatev izdala račun št. 034 in nato na njegovi podlagi vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, kar ni pravilno – račun lahko predstavlja verodostojno listino le, če je izdan na podlagi pogodbe in v skladu s pogodbo, ne pa tudi za neposlovne terjatve. Vendar okoliščina, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi listine, ki za neposlovno terjatev ni verodostojna, v konkretnem primeru ni bistvena. Predmet odločanja v pravdi namreč ni več presoja, ali je neka listina verodostojna listina ali ne, temveč sodišče ugotavlja dejansko stanje v kontradiktornem postopku. V tem oziru pa ima listina, na podlagi katere je bila izvršba vložena, le še dokazno vrednost, to pomeni, da tožeča stranka z njo "samo" dokazuje in potrjuje svoje navedbe.
Gradbena pogodba je predstavljala veljavno pravno podlago, da je tožeča stranka dela, ki jih je podizvajalec A. A. s. p. zaračunal z računom št. 01, plačala toženi stranki. Vendar je to veljalo le do trenutka, ko je podizvajalec A. A. s. p. na tožečo stranko naperil neposredni zahtevek za plačilo tega računa na podlagi izpolnjenih pogojev po 631. členu OZ. Od takrat dalje je Gradbena pogodba kot podlaga za plačilo te obveznosti neposredno toženi stranki odpadla in je tožeča stranka ni več mogla veljavno izpolniti toženi stranki.
Ker je podizvajalec zoper tožečo stranko takrat že naperil zahtevek po 631. členu OZ in je s tem prišlo do zakonite cesije (ter ob upoštevanju takrat veljavnega ZJN-2 in Uredbe, da so neposredna plačila podizvajalcem obvezna), je bila tožeča stranka direktno plačilo dolžna izvesti podizvajalcu. Kljub temu in navkljub dejstvu, da je tožeča ves čas zatrjevala, da so bili razlogi tožene stranke za zavrnitev računa podizvajalca št. 01 pavšalni in očitno neutemeljeni, je tožena stranka ta račun (prostovoljno) plačala toženi stranki. S takšnim ravnanjem pa je tožeča stranka sama privolila v nastanek zatrjevane škode. Gre za t. i. načelo „volenti non fit iniuria“, katerega posledica je, da izključi eventualno nedopustnost toženkinega škodnega ravnanja in s tem nastop njene odškodninske odgovornosti.
Obvestilo o pravdi ima učinke tudi tedaj, kadar se ne opravi prek sodišča.