ZDR-1 člen 14, 84, 84/2, 89, 89/1, 89/1-1, 200, 200/3.. OZ člen 86, 86/1.. ZPP člen 7, 212.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sporazum
Tožnica je nezakonitost odpovedi utemeljevala tudi s trditvami o neobstoju ekonomskega razloga, kot razlogu za izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jih sodišče prve stopnje zmotno ni upoštevalo. V tretji pripravljalni vlogi je navedla, da si po njenem mnenju prva toženka napačno razlaga predložena poslovna poročila in podatke iz izkaza poslovnega izida za sporno obdobje, saj iz teh izhaja, da se je dobiček podjetij res nekoliko znižal, vendar so se pri obeh toženkah povečali prihodki od prodaje in je očitno, da poslovanje toženk ni upadlo, ampak se je povečalo. Tožnica je te navedbe podala pravočasno, v roku, ki ji ga je za odgovor na predložene listine in navedbe toženk na naroku za glavno obravnavo dodelilo sodišče prve stopnje. Z navedenimi trditvami je tožnica zadostila trditvenemu bremenu, ki ga ima v skladu z določbo 7. in 212. člena ZPP. Glede na to, da je po oceni pritožbenega sodišča tožnica podala zadostno in pravočasno trditveno podlago, s katero je utemeljevala nezakonitost izpodbijane odpovedi, je bilo v skladu z določbo drugega odstavka 84. člena ZDR- 1 dokazno breme, da dokaže obstoj utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, na prvi toženki, kot tožničinemu delodajalcu. Tega sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča o nezadostni trditveni podlagi tožnice napačno ni upoštevalo in posledično redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
ZPP člen 213, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. SZ člen 9, 111, 113, 116, 117. ZDen člen 64, 88, 88/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 7/2, 7/3, 7/4.
ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba na ugotovitev solastninske pravice - prekoračitev tožbenega zahtevka (sojenje ultra petitum ali extra petitum) - kršitev načela dispozitivnosti - pomanjkljiv izrek sodbe - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - priposestvovanje - družbena lastnina - dobroverna lastniška posest - zahteva za denacionalizacijo - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - postopek za ureditev meje
Nepremičnini sta bili do uveljavitve Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju: SZ) dne 19. 10. 1991 družbena lastnina, na kateri je bilo priposestvovanje, v skladu z ustaljeno pravno teorijo in sodno prakso, izključeno. Z dnem uveljavitve SZ je postala lastnica družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš drugo tožeča stranka kot občina (111. in 113. člen SZ)
ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
obstoj skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - sklenitev zakonske zveze - skupna gradnja v času zakonske zveze - skupna gradnja - posebno premoženje zakonca - darilo - zemljišče brez objekta - vlaganja v posebno premoženje zakonca - nova stvar - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - določitev deležev na skupnem premoženju - okoliščine konkretnega primera - vrednost zemljišča - skupna vlaganja - prispevki graditeljev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - pomoč sorodnikov
Zgolj želja po skupnem življenju in medsebojna čustvena navezanost ob pomanjkanju drugih potrebnih elementov (življenjska in ekonomska skupnost) ne zadoščata za obstoj izvenzakonske skupnosti.
Povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje o toženčevem vložku posebnega premoženja in enakovrednih prispevkih strank k nadaljnji gradnji ob upoštevanju vseh relevantnih okoliščin primera potrjujejo pravilnost odločitve, da znaša delež tožnice na ugotovljenem premoženju do 35 %, delež toženca pa je višji od zakonske domneve, in sicer 65 %
nastanek težko nadomestljive škode - začasna odredba - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vznemirjanje lastninske pravice
Tožnikove želje, da bi na spornem zemljišču rasla trava in pa tožnikova nezmožnost vrednostno oceniti morebitno sanacijo (vrnitev v prejšnje stanje), hkrati pa nepodkrepljene domneve o namenu asfaltiranja spornega zemljišča, nikakor ne zadoščajo za sklepanje, da bo tožniku nastala težko nadomestljiva škoda. Kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, na podlagi teh trditev ni moč sklepati na verjetnost nastanka težko nadomestljive škode.
vrnitev v prejšnje stanje - popravni sklep - očitna pisna pomota - obrazložitev sklepa - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - vročanje
Napaka v obrazložitvi ne vpliva na izrek oziroma odločitev v izpodbijanem sklepu. Okoliščina, da je sodišče navedlo letnico 2020 namesto 2019, ne predstavlja utemeljenega pritožbenega razloga zoper odločitev o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj gre za očitno pisno pomoto, ki jo lahko z izdajo popravnega sklepa kadarkoli sanira sodišče prve stopnje.
pogodba o preužitku - ničnost pogodbe o preužitku - aleatorna pogodba - tvegana pogodba - odplačna pogodba - dolžnost preživljanja - dosmrtno preživljanje - domska oskrba - skrbnik za poseben primer - nedopustna podlaga pogodbe - načelo enake vrednosti dajatev - nedopusten nagib - stroški pogreba - nedopustne pritožbene novote
Pogodbo o preužitku je mogoče skleniti preko skrbnika. Gre za dvostransko odplačno razmerje, v katerem je lahko preužitkar oziroma prevzemnik obveznosti tudi tretja oseba, ne zahteva se sorodstveno razmerje med pogodbenimi strankami, kot tudi ne soglasje preužitkarjevih potomcev. Pogodbe o preužitku tako ne zaznamuje dednopravna vez, zato jo je v imenu in za račun pokojnega lahko sklenila njegova skrbnica.
Poslovna podlaga pogodbe o preužitku je zagotovitev dosmrtnega preživljanja v zameno za premoženje. Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana pogodba, saj se ob sklenitvi ne ve, kakšne in kolikšne bodo strankine medsebojne obveznosti. Smrt je le časovna razmejitev obveznosti. Aleatornost se ne nanaša na trenutek smrti, ki je v vsakem primeru nedoločljiv in to ne glede na bolezen preživljanca. Aleatornost oziroma njegova ocena se vedno nanaša na koristi in obveznosti, ki jih imata obe pogodbeni stranki (in ne le ena stranka) s sklenitvijo in katerih višina bi morala biti neznana ob sklenitvi pogodbe.
Pri (veljavni) pogodbi o preužitku je napačen pristop, da bi se za nazaj napravil obračun in primerjava pogodbenih obveznosti. Obračunski pristop ne pride v poštev, saj te pogodbe ni mogoče presojati po načelu enake vrednosti dajatve.
Pogodbo o preužitku je mogoče utemeljiti ne le z bodočo temveč tudi s preteklo že nudeno skrbjo in pomočjo. Obiskovanje zapustnika v domu, z nudenjem kakšnega priboljška ali z vožnjo okoli, pri čemer gre zgolj za običajno moralno dolžnost do staršev, ob tem, da se k temu toženec s pogodbo niti ni zavezal, ne predstavlja pretekle opravljene storitve, ki bi se na podlagi pogodbe le še formalizirala.
zastaranje kazenskega pregona - tek materialnih rokov - kršitev temeljnih pravic delavcev - epidemija - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Vendar pa iz obrazložitve k sprejetju citirane zakonske določbe izhaja, da je bil namen predloga ta, da v času epidemije ne tečejo roki za uveljavljanje pravic strank, s tem pa se posameznikom omogoča, da v obdobju epidemije prvenstveno poskrbijo za svoje zdravje in da zaradi poteka rokov z namenom, da ujamejo prekluzivne roke za uveljavljanje pravic, ne bi širili virusne okužbe. Po navedenem je na podlagi namenske in sistematske razlage prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ in tudi na podlagi navedene obrazložitve Vlade Republike Slovenije k sprejetju ZZUSUDJZ jasno, da je kljub splošnemu izrazu ″roki″, v prvem odstavku 3. člena ZZUSUDJZ, zakonodajalec v tem členu opredelil zgolj roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, torej procesne roke, ne pa roke za ukrepanje državnih organov. Ker pa je z določbo prvega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ integralno povezana tudi določba 2. odstavka istega člena, da roki tečejo v sodnih postopkih, ki se obravnavajo nujno, pritožbeno sodišče zaključuje, da je ZZUSUDJZ v 3. členu opredelil samo procesne, ne pa tudi materialne roke.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042428
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1, 179/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - tuja nega in pomoč - premoženjska škoda - katastrofalna škoda - renta - prikrajšanje pri plači - zdraviliško zdravljenje
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je škoda, kot jo je utrpel, katastrofalna. Za katastrofalno škodo gre, kadar se posamezne vrste nepremoženjske škode tako prepletajo, da jih je nemogoče ugotavljati in presojati ločeno.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno poudarja, da so bile počitnice oziroma da je bil odhod na morje priporočen, saj bi moralo biti, da bi bil njegov zahtevek v tem delu utemeljen, tovrstno zdravljenje medicinsko indicirano in zanj potrebno, ne zgolj koristno.
V skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZKP lahko skupno neposredno višje sodišče za postopek določi drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Dejstvo, da je F. L. sodnik na Okrajnem sodišču v ...., pred katerim je zoper njega vložena zahteva za opravo preiskovalnih dejanj, po presoji pritožbenega sodišča predstavlja tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti.
zavarovalna pogodba - zavarovanje ao plus - denarna renta - zastaranje - pretrganje zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - sprememba tožbe - identično dejansko stanje
Prepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da so odškodninski zahtevki (terjatve), ki jih je tožnik v postopku (in sicer v vlogi z dne 29. 11. 2012) postavil (uveljavljal) iz naslova zavarovanja obveznega avtomobilskega zavarovanja tovornega in priklopnega vozila, zastarali.
prekinitev nepravdnega postopka - napotitveni sklep - postopek za legalizacijo objekta - upravni postopek - aktivna legitimacija
Na vprašanje, ali je določen objekt mogoče legalizirati, je možno odgovoriti le v konkretnem postopku izdaje dovoljenja (torej v za to predvidenem upravnem in ne nepravdnem postopku).
„Zgolj“ solastnik takšnega postopka ne more uspešno sprožiti sam in to lahko storijo le vsi solastniki nepremičnine, na kateri stoji objekt, glede katerega naj bi tekel postopek legalizacije.
ZFPPIPP člen 57, 57/1, 364, 364/1, 371, 371/10, 385.
postopek osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - pridobitev procesne legitimacije upnika - terjatve, nastale po začetku stečajnega postopka - ugovor proti načrtu razdelitve - zavrženje ugovora
Pritožnik nima procesne legitimacije upnika. To pa nadalje pomeni, da tudi nima procesne legitimacije za vložitev ugovora proti načrtu razdelitve. Zato njegov ugovor ni dopusten in ga je potrebno zavreči, ne zavrniti. Taki osebi, ki je upnik stroškov stečajnega postopka, je pravno varstvo zagotovljeno v pravdnem postopku, ne pa v stečajnem postopku.
OZ člen 153, 153/1, 153/2. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje - nezgoda pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - vzrok nezgode - objektivna odgovornost - vzročna zveza - izključitev vzročne zveze - nepričakovan dogodek - podjemnik - servisiranje - navodila proizvajalca - očitek protispisnosti - pomanjkanje razlogov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec odkrivanje težave z delovanjem prepustil serviserju in proizvajalcu, ki sta bila oba nesporno usposobljena za ravnanje s komoro, pritožnica z golim očitanjem tožencu, da je na opisan način deloval v smeri popravila svoje delovne opreme, ne more uspeti.
spor majhne vrednosti - plačilo telefonskih storitev - naročniško razmerje za storitve mobilne telefonije - potrošnik - pogodbeni pogoji - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - zakonske zamudne obresti - procesne obresti - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti
Med obema obračunoma (po formuli tožnice in predlogu toženca) je minimalna razlika in z uporabo formule tožnice toženec tudi ni bil nesorazmerno prikrajšan oz. z odpovedjo (prekinitvijo) naročniškega razmerja ni prišel v občutno slabši položaj. Smiselno zatrjevano znatno neravnotežje, ki bi vplivalo na (ne)zakonitost povrnitve sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je toženec s sklenitvijo naročniške pogodbe prejel, ni podano in za nepoštene pogodbe pogoje ne gre.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.
Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.
Glede na to, da pritožnik ne pojasni, zakaj da ni pričakovati, da bi se v bodoče obdolženec ali pa oškodovanka še znašla v takšnih okoliščinah, v kakršnih naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeni očitek češ, da je sodišče prve stopnje pozabilo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje izvršeno v času močne vinjenosti obdolženca kot tudi oškodovanke.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - splošni skupni del - posebni skupni del - neobvezna izvedba naroka - priposestvovanje - lastniška posest - izvrševanje posesti - pridobitelj posameznega dela stavbe - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - pravni naslov - zakonske domneve - odločanje na podlagi verjetnosti
V postopku vzpostavitve etažne lastnine se praviloma odloča na podlagi stanja spisa in se narok opravi izjemoma, zato tega, zakaj naroka ni opravilo, sodišče ni dolžno posebej pojasnjevati v obrazložitvi sklepa.
Zgolj zatrjevana posest ne utemeljuje sklepa o priposestvovanju posameznega dela stavbe, saj mora biti posest lastniška (drugi odstavek 20. člena ZVEtL-1). Ker predlagateljica nima pravnega naslova, s katerim bi dokazala lastništvo spornega dela (ID znak X-939-12), je nepotrebno zasliševanje udeležencev zgolj glede izvrševanja posesti.
V postopku za vzpostavitev etažne lastnine sodišče o predhodnih vprašanjih zaradi morebitnih spornih dejstev odloča po zakonskih domnevah oziroma po verjetnejši pravici (24. člen ZVEtL-1).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00041781
OZ člen 131, 131/1, 150, 153, 179.. ZDR-1 člen 179.
zamudna sodba - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Stvar je nevarna, če je njena uporaba povezana s povečanim tveganjem. Za škodo od nevarne stvari odgovarja njen imetnik (150. člen OZ), torej toženka. Njene pritožbene navedbe o (delni) oprostitvi odgovornosti (153. člen OZ) niso utemeljene, saj iz tožbenih navedb, ki se štejejo za priznane, ne izhaja, da bi tožnica kakorkoli prispevala k nastanku škode. Toženka za škodo odgovarja ne le objektivno, ampak tudi krivdno (prvi odstavek 131. člena OZ), saj je stroj slabo vzdrževala, kar je vplivalo na njegovo delovanje, delavcev za varno delo ni izobrazila niti jim ni zagotovila ustreznih zaščitnih sredstev.
Etažna lastnina je v preteklosti nastajala zgolj na podlagi dejstva, da v stavbi obstaja več samostojnih funkcionalnih enot in z njihovo prodajo kupcem. Po sedanji ureditvi je sicer za njen nastanek potreben pravni posel ali sodna odločba in vpis v zemljiško knjigo (prvi odstavek 107. člena SPZ), vendar pa novi zakon zatečenega stanja glede etažne lastnine ni ukinil. Za tako, sicer brez pravne podlage nastalo etažno lastnino, se je uveljavil izraz dejanska etažna lastnina.
Stavba ima več kot pet posameznih delov, tako da tožeča stranka tudi na podlagi 124. člena SPZ ni uspela z verjetnostjo izkazati svoje predkupne pravice in posledično verjetnosti terjatve.