IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00039599
KZ člen 86, 86/1.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - izrek zaporne kazni
Neopravljenih 120 ur dela v splošno korist je tako le posledica obsojenčevih lastnih odločitev in zadanih prioritet, da odide na delo v tujino in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog, navljub dejstvu, da je bil večkrat opozorjen o posledicah nepravočasno opravljenega dela.
stečajni postopek - upniški odbor - imenovanje upniškega odbora - pogoji za članstvo v upniškem odboru - pravica upnika opravljati procesna dejanja v postopku - navadni upniki - nasprotje interesov - ožje povezane osebe - direktor - zakonec - zaposleni - prednostna terjatev - neizplačane plače - regres - neizrabljen letni dopust - odpravnina - prednostno poplačilo
Ker je pritožnica ožje povezana oseba z osebo, ki je v zadnjih dveh letih pred uvedbo stečajnega postopka opravljala funkcijo člana poslovodstva pri stečajnem dolžniku, že iz tega razloga ne more biti članica upniškega odbora.
Ker je upnica imetnica prednostne in ne navadne terjatve, jo sodišče tudi iz tega razloga pravilno ni imenovalo v v upniški odbor.
standard obrazloženosti ugovora - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zanikanje obstoja terjatve
S trditvami je dolžnik zanikal terjatev upnika, zatrjeval je negativna dejstva, ki jih ne more dokazati, zato je dokazno breme terjatve prešlo nazaj na upnika. Vendar to lahko stori zgolj v rednem pravdnem postopku, saj skrajšani postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ni temu namenjen.
ZIZ člen 41, 41/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 16.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - utemeljitev zahtevka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga
Če je upnik vložil popoln predlog za izvršbo in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen brez ugovora dolžnika, v Uredbi ni avtomatizma, da je mogoče vsak takšen sklep potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
Zgolj opredelitev temelja z izpisom odprtim postavk ne zadošča za potrditev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropski nalog za izvršbo.
Pri institutu popravek neskladnosti z minimalnimi standardi ne gre za popravo morebitnih sistemskih pomanjkljivosti, kot zmotno navaja upnik. Prav tako z njim ni dopustno zaobidi določb oziroma zahtev Uredbe po določni utemeljitvi zahtevka. Literatura opozarja, da je najti tudi odklonilno stališče do konvalidacije sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v skladu s katerim konvalidacija ni možna, ker je po prvem odstavku 18. člena Uredbe konvalidacija možna le pri postopkih, v katerih pride do dveh vročitev tožencu (na primer vročitev tožbe in pozneje zamudne sodbe), ne pa v postopkih, v katerih je sodna odločba izdana v enostranskem postopku. Kot poudarjata pravna teorija in sodna praksa, določba o popravku neskladnosti z minimalnimi standardi pri sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pride v poštev, saj se dolžniku tu vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi izvršilni predlog upnika.
pripor - kršitev pravice do obrambe - odgovor na predlog za podaljšanje
Ker je sodišče prve stopnje natančno povzelo vsebino odgovora obrambe na predlog za podaljšanje pripora (v 3. točki obrazložitve, na straneh 2 do 6 izpodbijanega sklepa) ter nanje v nadaljevanju obrazložitve odgovorilo (na nekatere celo večkrat) sproti med navajanjem razlogov za pripor ter v 7. do vključno 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa , so neutemeljeni očitki, da je bila izjasnitev obrambe sama sebi namen oz. namenjena formalni zadostitvi zakonske zahteve. Sodišče prve stopnje se je namreč seznanilo s stališči obrambe in se do njih tudi določno opredelilo, če pa se z njimi ni strinjalo, to ne pomeni kršitve pravice do obrambe, kot neutemeljeno očitajo pritožniki.
ZPP člen 150, 150/1, 150/2, 199, 200, 200/2. ZS člen 83, 83/2, 83/3.
stranska intervencija - intervencijski interes - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - pravni interes - pravica do vpogleda v spis - vsebinska zveza - korporacijsko razmerje - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe, vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo.
Pritožba sodišču neutemeljeno očita kršitev določbe drugega odstavka 200. člena ZPP, saj daje slednja stranskemu intervenientu le pravico, da se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ne daje pa navedena določba stranskemu intervenientu samostojne pravne podlage za njegove vpoglede v spis mimo določbe 150. člena ZPP. O tej pravici odloči sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje okoliščine primera, ki vplivajo na pravico do vpogleda v spis, kot jo opredeljuje 150. člen ZPP.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - stroškovna odločitev
Glede na ugotovitve, da je bila tožnica iz registra stalnega prebivalstva izbrisana 95 mesecev, da je bila v tem obdobju ves čas zaposlena, da je prejemala osebni dohodek, da le del obdobja (to je 45 mesecev) ni imela prijavljenega začasnega prebivališča, da je imela urejeno zdravstveno zavarovanje in zaradi izbrisa ni bila ločena od družine, po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi izbrisa znaša 6.750,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja 5,5 neto plač.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je podana v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju10 (ZZVZZ-M). Po 1. odstavku 44.a člena ZZVZZ-M ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev le, če se so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene (2. odstavek). Postopek uveljavljanja podrobneje urejajo POZZ. Pravico je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji. Poleg obstoja bolezni torej tudi pričakovani rezultati in izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji. Gre za nedoločne pravne pojme, ki jih zapolnjuje upravno pravna in sodna praksa pri reševanju konkretnih zadev s t. i. tipologičnimi argumenti vzorcev vedenja in ravnanja ter oblikovanjem pravnega standarda glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera.
Ker je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti kirurškega zdravljenja in da bi bil rezultat tožnikovega zdravljenja enakovreden zdravljenju v tujini, dejansko stanje ni pomanjkljivo niti nepravilno ugotovljeno. Izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ne pomeni le načina zdravljenja, kot sicer pravilno poudarja pritožnik, temveč služi namenu in s tem rezultatu zdravljenja, kar pa v predmetni zadevi zagotovo ni spregledano, kot neutemeljeno zatrjuje v pritožbi.
terjatev upnika - preizkus višine terjatve - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - delna poplačila - trditveno in dokazno breme dolžnika - pavšalna navedba
Golo zatrjevanje plačila, ne da bi dolžnik podal o tem konkretne navedbe, ne more biti uspešno. Trditveno in dokazno breme o plačilu je na strani dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Sodišče delna plačila, ki so bila prisilno izterjana v postopku izvršbe in nakazana upniku, upošteva pri končnem poplačilu, medtem ko samo ne ugotavlja plačil, ki niso bila opravljena znotraj postopka v posledici posameznih izvršilnih dejanj. Če bo upnik v obsegu poplačila zunaj izvršilnega postopka v nadaljevanju podal umik predloga za izvršbo, bo sodišče prve stopnje v tej zvezi ustavilo izvršbo.
ZFPPIPP člen 365, 365/1, 365/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je treba določila za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika razlagati tako, da postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev in ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je po tem, ko je podizvajalska pogodba prenehala veljati zaradi tega, ker je tožeča stranka odstopila od nje, odpadel razlog, da bi tožena stranka še zadrževala znesek zadržnine iz podrejenega dolga, saj je tudi v primeru delne izpolnitve pogodbe vsaka stranka skladno z določbo 111. člena OZ dolžna drugi vrniti tisto, kar je prejela in plačati, kar še ni plačala, ker v okoliščinah konkretnega primera vrnitev v naravi ni mogoča (gradba). Tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki skupaj 21.088,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (16.068,00 EUR iz naslova zadržnin po računih št.10/2013, št. 11/2013 in št. 13/2013 ter 5.020,92 EUR iz naslova še neplačanega računa 4/2014).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045452
ZPND člen 4, 4/2. DZ člen 138, 138/3. ZNP-1 člen 6, 6/2. URS člen 56.
nasilje v družini - ukrep prepovedi približevanja - ravnanje nasprotnih udeležencev - starševska odgovornost - stiki med starši in otroki - varstvo koristi otroka - prepovedane droge - ogrožanje - začasni ukrepi - začasna odredba ex offo
Če prva predlagateljica meni, da so stiki za hčer ogrožajoči, lahko predlaga izdajo začasne odredbe o stikih, sodišče pa jo bo, če bo ugotovilo, da je deklica ogrožena, izdalo tudi po uradni dolžnosti.
postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - vsebina prijave terjatve - davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - osnovni seznam preizkušenih terjatev - popolnost prijave terjatve v stečajnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - izvršilni naslov - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - v stečaju prerekana terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je zbir posamičnih izvršilnih naslov, ki so, kot izhaja iz seznama le-teh, vsi postali izvršljivi že pred začetkom stečajnega postopka. Zato ni nobenih ovir za prijavo terjatev iz teh izvršilnih naslovov na podlagi seznama, izdelanega po začetku stečajnega postopka.
Iz seznama izvršilnih naslovov z dne 16. 6. 2017 pa izhaja, da so posebej specificirani posamični izvršilni naslovi tako za stroške prisilne izterjave davkov in prispevkov (sklepi o prisilni izterjavi) kot tudi izvršilni naslovi za izterjavo glob za prekrške za kršitev predpisov države (odločbe o prekršku in plačilni nalogi) z vsemi podatki iz 9. točke drugega odstavka 145. člena oziroma prvega in drugega odstavka 146. člena ZDavP-2. Posamezni izvršilni naslovi so v seznamu izvršilnih naslovov, ki je sam zase izvršilni naslov, dovolj specificirani, da jih je mogoča identificirati, zato ne gre za nepopolno prijavo upničine terjatve oziroma za njeno formalno pomanjkljivost.
Da bi upravitelj lahko korektno opravil svojo dolžnost preizkusa terjatev, mu mora na njegovo zahtevo potrebne podatke in dokumentacijo posredovati sam dolžnik.
Njegovo sodelovanje pri tem je ključno zlasti še v primeru zatrjevanega obstoja izvršilnih naslovov in še vedno obstoječega dolga na njihovi podlagi. Le dolžniku je namreč znano, ali je katerikoli dolg iz izvršilnih naslovov že poplačal, zaradi česar je uveljavljena terjatev že prenehala ali pa odločba kot izvršilni naslov zaradi morebitnih postopkovnih ovir sploh še ni izvršljiva oziroma se nanj ne nanaša. Pritožnik namreč zmotno meni, da je v primeru obstoječih izvršilnih naslovov v postopku preizkusa terjatev še vedno mogoče s prerekanjem o obstoju in obsegu terjatve poseči v izvršilni naslov.
ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - načelo enotnosti skupnega premoženja - premoženjska razmerja zakoncev po razvezi zakonske zveze - nakup stanovanja - poslovni delež zakonca v družbi - premoženje družbe - pritožbena novota - izbris družbe iz registra - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - trditve stranke - manjkajoče trditve - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
V skladu z določbo 51. člena ZZZDR je skupno premoženje tisto, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, pa ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). V sodni praksi je bilo že večkrat izpostavljeno pomembno izhodišče, da zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih zakoncev na skupnem premoženju pa ne obračunska pravda. Zato je pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja življenjske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito. Slednje velja tudi za presojo (vseh) prispevkov zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00042568
OZ člen 164, 167, 167/1, 168, 169, 358, 358-3, 358-5. ZPP člen 112, 337.
odškodninska odgovornost države - premoženjska škoda zaradi izgubljenega dohodka - izgubljeni dohodek - neupravičen pripor - izguba zaposlitve - nastanek invalidnosti - premoženjsko prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - metoda valorizacije - pritožbene novote - neupoštevne navedbe - višina izgubljenega zaslužka - odmera povračila škode - pričakovani dobiček - dokazni standard verjetnosti - dohodek iz preteklih let - renta - izgubljeni dobiček (zaslužek) - nepravilna uporaba materialnega zakona - dokaz z izvedencem - neto plača - metoda rasti povprečnih neto plač - načelo popolne odškodnine - sprememba prvostopenjske odločitve - sprememba odločitve brez pritožbene obravnave
Pritožba je utemeljena glede dosojene višine izgubljenega preteklega zaslužka za čas od novembra 1995 do decembra 2009 in za plačilo rente od 1. 1. 2010 do 23. 2. 2010.
Glede premoženjske škode mora odgovorna oseba skladno s 164. členom OZ vzpostaviti stanje, ki je bilo preden, je škoda nastala oziroma plačati denarno odškodnino, če vzpostavitev prejšnjega stanja ni mogoča. V primeru smrti, telesne okvare ali zdravja ima odškodnina praviloma obliko denarne rente, dosmrtne ali za določen čas (prvi odstavek 167. člena OZ). Oškodovanec ima pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega dobička. Škoda se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe, če zakon ne določa drugače. Pri oceni izgubljenega dobička se upošteva dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči (168. člen OZ). Oškodovanec je upravičen do polne odškodnine: sodišče mu mora prisoditi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka (169. člen OZ).
Za upoštevanje načela popolne odškodnine je treba torej ugotoviti, kolikšne bi bile njegove plače v vtoževanem obdobju, če ne bi bilo škodnega dogodka. Sodišče je to prikrajšanje pravilno ugotavljalo z izvedenko ekonomske stroke, ki ji je naročilo izračun razlike med mesečnim revaloriziranim zneskom rasti neto plač v RS za plačo, ki bi jo novembra 1995 prejemal tožnik v znesku 95.000,00 SIT. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč mnenja nato pri odločanju ni uporabilo. Dokaz z izvedenkinim mnenjem je bil izveden. Pravdni stranki sta se o njenem mnenju v postopku izrekli. Glede izračuna dejanskega neto prikrajšanja tožnika (razlike med mesečnimi revaloriziranimi zneski, ki je novembra 1995 znašal 95.000,00 SIT, z mesečnim indeksom rasti neto plač v RS in mesečnimi dohodki tožnika v vtoževanem obdobju) nista imeli pripomb. Zato ga je pritožbeno sodišče zaradi pravilne uporabe materialnega prava uporabilo in v tem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042428
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1, 179/2.
nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - tuja nega in pomoč - premoženjska škoda - katastrofalna škoda - renta - prikrajšanje pri plači - zdraviliško zdravljenje
Tožnik v pritožbi neutemeljeno navaja, da je škoda, kot jo je utrpel, katastrofalna. Za katastrofalno škodo gre, kadar se posamezne vrste nepremoženjske škode tako prepletajo, da jih je nemogoče ugotavljati in presojati ločeno.
Tožnik v pritožbi neutemeljeno poudarja, da so bile počitnice oziroma da je bil odhod na morje priporočen, saj bi moralo biti, da bi bil njegov zahtevek v tem delu utemeljen, tovrstno zdravljenje medicinsko indicirano in zanj potrebno, ne zgolj koristno.
OZ člen 153, 153/1, 153/2. ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
odškodninska odgovornost delodajalca - tožba Zavoda za zdravstveno zavarovanje - nezgoda pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - vzrok nezgode - objektivna odgovornost - vzročna zveza - izključitev vzročne zveze - nepričakovan dogodek - podjemnik - servisiranje - navodila proizvajalca - očitek protispisnosti - pomanjkanje razlogov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je toženec odkrivanje težave z delovanjem prepustil serviserju in proizvajalcu, ki sta bila oba nesporno usposobljena za ravnanje s komoro, pritožnica z golim očitanjem tožencu, da je na opisan način deloval v smeri popravila svoje delovne opreme, ne more uspeti.
zavarovalna pogodba - zavarovanje ao plus - denarna renta - zastaranje - pretrganje zastaranja - kdaj začne teči zastaranje - sprememba tožbe - identično dejansko stanje
Prepričljiv je zaključek sodišča prve stopnje, da so odškodninski zahtevki (terjatve), ki jih je tožnik v postopku (in sicer v vlogi z dne 29. 11. 2012) postavil (uveljavljal) iz naslova zavarovanja obveznega avtomobilskega zavarovanja tovornega in priklopnega vozila, zastarali.
varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do zasebnosti - enodružinska hiša - izključitev solastnika iz posesti - zamenjava ključavnice - ureditev razmerij med solastniki - ukrep prepovedi približevanja - razvezana zakonca
Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari. Drži, da lastninsko varstvo solastnikov ni absolutno, ampak je skladno z načelom sorazmernosti omejeno tudi z ustavnimi pravicami drugih. Vrhovno sodišče RS je ocenilo, da ustavno skladna razlaga določbe 100. člena SPZ narekuje sklep, da bi bilo solastniku mogoče odreči lastninsko pravno varstvo le takrat, ko bi z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, npr. v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS) in nedotakljivost stanovanja (36. člen Ustave RS). Do tega lahko pride predvsem, ko gre za solastnino stanovanja ali enodružinske hiše. Vendar tudi v takšnem primeru lastninskega varstva ni mogoče omejiti, če lastnik zaradi okoliščin primera ne bi imel drugih možnosti za varstvo svojih solastninskih upravičenj.