ZDZdr člen 39. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 247, 339, 339/2-8.
duševno zdravje - duševna motnja - psihiatrično zdravljenje - prisilna hospitalizacija - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje življenja in zdravja - zmožnost presoje realnosti - odvisnost od drog - potek zdravljenja - nasilje - pravica do izjave - ravnanje nasprotnih udeležencev - izvedensko mnenje - dokaz s sodnim izvedencem - zaslišanje preko videokonference
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da nasprotna udeleženka nima realitetne kontrole in da je povsem nekritična do svoje bolezni, zato je njeno naziranje, da je prisebna oziroma »normalna« in da zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom ne potrebuje, zgolj odraz njene bolezenske neuvidevnosti do lastnega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSC00040063
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b.
pripoznava zahtevka - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Sodišče prve stopnje se je glede na ugotovitev, da je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi, pravilno oprlo na b) točko prvega odstavka 3. člena Uredbe, po kateri se zahtevek šteje za nespornega samo, če mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora. Pravilno je zaključilo, da v zadevi ne gre za nesporni zahtevek in zavrnilo predlog upnika za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - načelo enotnosti skupnega premoženja - premoženjska razmerja zakoncev po razvezi zakonske zveze - nakup stanovanja - poslovni delež zakonca v družbi - premoženje družbe - pritožbena novota - izbris družbe iz registra - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - trditve stranke - manjkajoče trditve - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
V skladu z določbo 51. člena ZZZDR je skupno premoženje tisto, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, pa ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). V sodni praksi je bilo že večkrat izpostavljeno pomembno izhodišče, da zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih zakoncev na skupnem premoženju pa ne obračunska pravda. Zato je pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja življenjske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito. Slednje velja tudi za presojo (vseh) prispevkov zakoncev.
pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - ugovor javnega dobra - lastninjenje nepremičnin
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča je lahko utemeljen le v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna današnja razglasitev javnega dobra (torej po 1. 1. 2003) ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.
ZD člen 128, 142a, 219. ZFPPIPP člen 414, 415, 416, 417, 418.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja - zapuščina brez dediča
Če torej zapuščinsko sodišče ne izda sklepa o dedovanju, ker ni dedičev, tudi ne odloči o omejitvi dedovanja. Ker pa je zapuščina prešla v stečajno maso že s trenutkom zapustnikove smrti (prvi odstavek 417.d člena ZFPPIPP), ker ni dedovanja in ker je potrebno določbe 128. člena ZD uporabiti v povezavi z relevantnimi določbami ZFPPIPP, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo 128. člen ZD in je materialnopravno zmotno odločilo v točkah II in III izreka ter posledično tudi v točki IV izreka, ko je z napadenim sklepom iz zapuščine izločilo del zapustnikovega premoženja v korist M. in preneslo v stečajno maso zapuščine brez dedičev po zapustniku le preostanek zapuščine.
elektronska zemljiška knjiga - predlog za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga vpisu - vpis na podlagi listine, ki je že vložena v informatizirano zbirko listin
Listina, ki je podlaga predlaganemu vpisu je v predlogu ustrezno opredeljena. Dejstvo je, da bo dodaten opis listine razviden iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige in je tako javnosti dostopen, vsebovan je tudi v izreku sklepa.
ZIZ člen 41, 41/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 16.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - utemeljitev zahtevka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga
Če je upnik vložil popoln predlog za izvršbo in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen brez ugovora dolžnika, v Uredbi ni avtomatizma, da je mogoče vsak takšen sklep potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
Zgolj opredelitev temelja z izpisom odprtim postavk ne zadošča za potrditev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropski nalog za izvršbo.
Pri institutu popravek neskladnosti z minimalnimi standardi ne gre za popravo morebitnih sistemskih pomanjkljivosti, kot zmotno navaja upnik. Prav tako z njim ni dopustno zaobidi določb oziroma zahtev Uredbe po določni utemeljitvi zahtevka. Literatura opozarja, da je najti tudi odklonilno stališče do konvalidacije sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v skladu s katerim konvalidacija ni možna, ker je po prvem odstavku 18. člena Uredbe konvalidacija možna le pri postopkih, v katerih pride do dveh vročitev tožencu (na primer vročitev tožbe in pozneje zamudne sodbe), ne pa v postopkih, v katerih je sodna odločba izdana v enostranskem postopku. Kot poudarjata pravna teorija in sodna praksa, določba o popravku neskladnosti z minimalnimi standardi pri sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pride v poštev, saj se dolžniku tu vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi izvršilni predlog upnika.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je po tem, ko je podizvajalska pogodba prenehala veljati zaradi tega, ker je tožeča stranka odstopila od nje, odpadel razlog, da bi tožena stranka še zadrževala znesek zadržnine iz podrejenega dolga, saj je tudi v primeru delne izpolnitve pogodbe vsaka stranka skladno z določbo 111. člena OZ dolžna drugi vrniti tisto, kar je prejela in plačati, kar še ni plačala, ker v okoliščinah konkretnega primera vrnitev v naravi ni mogoča (gradba). Tako je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki skupaj 21.088,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (16.068,00 EUR iz naslova zadržnin po računih št.10/2013, št. 11/2013 in št. 13/2013 ter 5.020,92 EUR iz naslova še neplačanega računa 4/2014).
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka je podana v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju10 (ZZVZZ-M). Po 1. odstavku 44.a člena ZZVZZ-M ima zavarovana oseba pravico do pregleda, preiskave ali zdravljenja v tujini oziroma do povračila stroškov teh storitev le, če se so v Republiki Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, s pregledom, preiskavo ali zdravljenjem v tujini pa je utemeljeno pričakovati ozdravitev, izboljšanje ali preprečitev nadaljnjega slabšanja. Stroški zdravstvenih storitev se povrnejo v višini dejanskih stroškov storitev v državi, v kateri so bile uveljavljene (2. odstavek). Postopek uveljavljanja podrobneje urejajo POZZ. Pravico je mogoče priznati, če so izpolnjeni vsi, kumulativno predpisani pogoji. Poleg obstoja bolezni torej tudi pričakovani rezultati in izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji. Gre za nedoločne pravne pojme, ki jih zapolnjuje upravno pravna in sodna praksa pri reševanju konkretnih zadev s t. i. tipologičnimi argumenti vzorcev vedenja in ravnanja ter oblikovanjem pravnega standarda glede na okoliščine vsakokratnega življenjskega primera.
Ker je sodišče prve stopnje prepričljivo zaključilo, da v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti kirurškega zdravljenja in da bi bil rezultat tožnikovega zdravljenja enakovreden zdravljenju v tujini, dejansko stanje ni pomanjkljivo niti nepravilno ugotovljeno. Izčrpana možnost zdravljenja v Sloveniji je pravni standard, ki ne pomeni le načina zdravljenja, kot sicer pravilno poudarja pritožnik, temveč služi namenu in s tem rezultatu zdravljenja, kar pa v predmetni zadevi zagotovo ni spregledano, kot neutemeljeno zatrjuje v pritožbi.
terjatev upnika - preizkus višine terjatve - preizkus skladnosti izvršilnega predloga z izvršilnim naslovom - delna poplačila - trditveno in dokazno breme dolžnika - pavšalna navedba
Golo zatrjevanje plačila, ne da bi dolžnik podal o tem konkretne navedbe, ne more biti uspešno. Trditveno in dokazno breme o plačilu je na strani dolžnika (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Sodišče delna plačila, ki so bila prisilno izterjana v postopku izvršbe in nakazana upniku, upošteva pri končnem poplačilu, medtem ko samo ne ugotavlja plačil, ki niso bila opravljena znotraj postopka v posledici posameznih izvršilnih dejanj. Če bo upnik v obsegu poplačila zunaj izvršilnega postopka v nadaljevanju podal umik predloga za izvršbo, bo sodišče prve stopnje v tej zvezi ustavilo izvršbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00039647
KZ-1 člen 137, 137/2. ZKP člen 400, 400/2, 402, 402/3, 437, 437/1.
zavrženje zasebne tožbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje - opis kaznivega dejanja v izreku - zasebna tožba - prepozna dopolnitev pritožbe
Glede na navedeno in ker se obdolžencu očita, da je kaznivo dejanje storil v notarski pisarni zasebnega tožilca, je po oceni pritožbenega sodišča zaupnost izjave dovolj konkretizirana in tudi izražena navzven, kar navaja tudi pritožba.
Toženka za na nepremičnini tožnice postavljen oglasni pano nima več pravne podlage in je sodišče prve stopnje tožničinem zahtevku, glede na določbo prvega odstavka 99. člena SPZ, tudi pravilno ugodilo.
pripor - kršitev pravice do obrambe - odgovor na predlog za podaljšanje
Ker je sodišče prve stopnje natančno povzelo vsebino odgovora obrambe na predlog za podaljšanje pripora (v 3. točki obrazložitve, na straneh 2 do 6 izpodbijanega sklepa) ter nanje v nadaljevanju obrazložitve odgovorilo (na nekatere celo večkrat) sproti med navajanjem razlogov za pripor ter v 7. do vključno 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa , so neutemeljeni očitki, da je bila izjasnitev obrambe sama sebi namen oz. namenjena formalni zadostitvi zakonske zahteve. Sodišče prve stopnje se je namreč seznanilo s stališči obrambe in se do njih tudi določno opredelilo, če pa se z njimi ni strinjalo, to ne pomeni kršitve pravice do obrambe, kot neutemeljeno očitajo pritožniki.
ZPP člen 150, 150/1, 150/2, 199, 200, 200/2. ZS člen 83, 83/2, 83/3.
stranska intervencija - intervencijski interes - vpliv sodbe na intervenientov pravni položaj - pravni interes - pravica do vpogleda v spis - vsebinska zveza - korporacijsko razmerje - ugotovitev ničnosti sklepov skuščine - tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami
V sodni praksi ni sporno, da je intervencijski interes podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju, tako da utegne odločitev neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj. Materialnopravno razmerje lahko temelji na podlagi zakona ali na podlagi pogodbe, vsebino njune soodvisnosti pa določa materialno pravo.
Pritožba sodišču neutemeljeno očita kršitev določbe drugega odstavka 200. člena ZPP, saj daje slednja stranskemu intervenientu le pravico, da se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ne daje pa navedena določba stranskemu intervenientu samostojne pravne podlage za njegove vpoglede v spis mimo določbe 150. člena ZPP. O tej pravici odloči sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej, upoštevaje okoliščine primera, ki vplivajo na pravico do vpogleda v spis, kot jo opredeljuje 150. člen ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00041411
OZ člen 39, 39/4, 86, 86/1. ZPotK člen 6, 7, 7/1, 7/1-9. ZVPot člen 22, 22/1, 22/4, 22/5, 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/2.
slaba vera banke - načelo transparentnosti - nepoštenost - načelo vestnosti in poštenja - povprečni potrošnik - skrbnost dobrega strokovnjaka - konverzija - trenutek sklenitve pogodbe - kreditna pogodba v CHF - posojilo v tuji valuti - dolgoročni kredit v CHF - varstvo potrošnikov - pogodba aleatorne narave - oderuška pogodba - dopustna podlaga - nemoralnost pogodbe - valutno tveganje - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - informacijska dolžnost banke - pojasnilna dolžnost banke
Če na strani banke ne obstaja nevestno ravnanje, se ne bi moglo šteti, da v trenutku sklepanja pogodbe obstoji neravnotežje v pravicah in obveznostih na škodo potrošnika samo zato, ker se je tekom izvrševanja pogodbe spremenil devizni tečaj. Pogodbeni pogoj se zato ne bi mogel šteti za nepošten. Če gre za okoliščine, ki so nastale po sklenitvi pogodbe, pa za njih banka v trenutku sklepanja pogodbe ni vedela niti ni mogla vedeti, niti na njih ni mogla vplivati s svojo voljo, te ne morejo biti merodajne za oceno nepoštenosti pogodbenega pogoja.
Glede na to, da pritožnik ne pojasni, zakaj da ni pričakovati, da bi se v bodoče obdolženec ali pa oškodovanka še znašla v takšnih okoliščinah, v kakršnih naj bi bilo storjeno obravnavano kaznivo dejanje, tudi ne more imeti posebne teže pritožbeni očitek češ, da je sodišče prve stopnje pozabilo upoštevati dejstvo, da naj bi bilo sedaj obravnavano kaznivo dejanje izvršeno v času močne vinjenosti obdolženca kot tudi oškodovanke.
Upnik, čigar dolžnik je premoženje odtujil z ničnim pravnim poslom, varstva svoje terjatve ne more zahtevati s Paulijansko tožbo, pač pa s tožbo za ugotovitev ničnosti, čeprav je cilj v obeh ugodno rešenih situacijah v tem, da bo stranka lahko uveljavljala svojo zahtevo po poplačilu obstoječe (pravnomočne) terjatve.
Celoviti dejanski substrat v izpodbijani sodbi vodi v sklep o zavržnosti ravnanja (in s tem nedopustnosti nagiba) obeh pogodbenih strank v škodo tožnice, ki ji prvi toženec dolguje judikatno terjatev. Ničnostna sankcija zato glede na okoliščine primera ni pretirana.
Višje sodišče je spregledalo specialno tarifno številko 7409 ZST-1 (7.4 Posebne takse v kazenskem postopku), ki določa 100,00 EUR sodne takse med ostalim tudi za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrženju obtožnice oziroma obtožnega predloga. Ker so po prvem odstavku 10. člena ZST-1 plačila sodnih taks oproščeni država in državni organi, med katere spada tudi državno tožilstvo, je torej lahko omenjena taksna tarifa namenjena le primerom, ko obtožbo, ki je pozneje s sklepom zavržena, vložita zasebni tožilec ali subsidiarni tožilec.
V dokaznem postopku je bilo z gotovostjo ugotovljeno, da obtoženec ni storil ničesar v smeri pridobitve obljubljenih dovoljenj, subvencij, dokumentacije, niti ni res, da bi bil sprožen postopek gradbenega nadzora ter izrečena globa, saj obtoženec takšnega namena niti ni imel. Zato je neoporečen zaključek sodišča prve stopnje, da obtoženec že od začetka posla, torej od sklenitve pogodbe z dne 5. 1. 2011, ni imel namena, da uresniči zgoraj obljubljene zaveze, ampak je od oškodovanca hotel izvabiti čim več denarja, sebi pa pridobiti čim večjo premoženjsko korist.