plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Toženka ne izpodbija ugotovljeni temelj zahtevka - da je tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta producent programa I (ki je bilo do 31. 12. 2018 uvrščeno v 44., nato pa v 45. plačni razred), pač pa je predmet pritožbenega preizkusa le pritožba tožnice zoper odločitev sodišča prve stopnje po višini, s katero se zavzema za zvišanje prisojenega plačila za 4 plačne razrede.
Tožnica ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni podlage za dvig plače delovnega mesta producent programa I za 4 plačne razrede iz naslova večopravilnosti, utemeljeno pa tožnica nasprotuje znižanju razlike v plači med njeno dejansko plačo in plačo višje vrednotenega delovnega mesta za 4 plačne razrede. Sodišče je ta odbitek obrazložilo z že prejetim dodatkom iz naslova večopravilnosti, kar pa je napačno razlogovanje, saj tožnica zahtevka ni oblikovala kot razliko med plačnim razredom njenega delovnega mesta in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta (ko bi odbitek - v izogib dvakratnega plačila - lahko prišel v poštev), ampak ga je oblikovala kot razliko med svojo dejansko plačo (ki je zajemala tudi dodatek za večopravilnost) in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta. Zato za sporni odbitek ni utemeljene podlage.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pobot izplačila plače - soglasje delavca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Sodišče lahko presoja le odpoved delodajalca in pri tem ne more upoštevati morebitnih drugih vsebinskih razlogov, ki niso navedeni v odpovedi, pri čemer pa je bistven pogoj za odpoved tudi obrazložitev odpovedi, tako da se delavec lahko zagovarja.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede povzročitve škode in zadržanja terjatve zavarovalnice. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, zavarovalnica ni delodajalec tožnika, zato mu je tožena stranka nepravilno odtegnila sporni znesek, pri čemer tožnik ni dal soglasja za odtegnitev plače v smislu 136. člena ZDR-1. Ob tem tudi ni šlo za zadržanje plače na podlagi sklepa o izvršbi po določilih ZIZ.
Pravda je potekala izključno zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostali zahtevki izhajajo iz navedenega spornega razmerja. Tako je sodišče pravilno odločalo upoštevaje pri tem 155. člen ZPP in tožniku priznalo le tiste stroške postopka, ki so bili za pravdo potrebni v smislu 155. člena ZPP. Tudi zahtevek za izplačilo denarnega povračila (118. člen ZDR-1) šteje kot zahtevek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in zato se nagrada ne odmerja glede na postavljeno vrednost spora.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasni odgovor na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe, tj. da toženec v danem roku ni podal odgovora na tožbo, ni podan, sodišče je v nasprotju z določbami zakona izdalo zamudno sodbo, kršilo je določbo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je predhodno tožbo s pozivom, da nanjo odgovori, tožencu že vročalo. Dne 23.5.2019 je izdalo odredbo, naj se tožba s pozivom na odgovor vroči tožencu, toženec je odgovor na tožbo je podal in ga podpisal. V spisu je uradni zaznamek, kjer je ugotovljeno, glede na težo pošiljke, da toženec ni prejel tožbe s prilogami, pač pa le poziv za odgovor na tožbo, zato je sodišče tožencu tožbo ponovno vročalo. Ugotovilo je, da je tedaj toženec na tožbo odgovoril v zakonitem roku, pravočasno, vendar odgovora na tožbo ni podpisal. Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru tudi glede na postopanje sodišča v tej zadevi ter aktivnosti toženca šteti, da je toženec na tožbo odgovoril pravočasno in odgovor na tožbo podpisal. To, da morebiti ob prvem pozivu pomotoma ni bila priložena tožba s prilogami, stranki v tem primeru ne gre v škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00042607
ZPP člen 105a.. ZST-1 člen 14, 19, 20.
umik pritožbe - neplačilo sodne takse - vrednost zahtevka
Sodišče prve stopnje je pooblaščenki tožnikov 22. 9. 2020 vročilo kuverto, na kateri je bilo navedeno 2 x sklep z dne 16. 9. 2020. Tožniki so z notarsko overjanima prepisoma obeh prejetih sklepov z dne 16. 9. 2020 dokazali, da jim je sodišče vročilo sklepa z enako vsebino, in sicer zgolj dva sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za tožbo, ne pa tudi sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za pritožbo. Ne drži torej ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu z dne 13. 10. 2020, da je bil tožnikom dne 22. 9. 2020 vročen sklep z dne 16. 9. 2020 o zavrnitvi njihovega ugovora zoper plačilne naloge za plačilo sodne takse za pritožbo. Ker jim tega sklepa sploh še ni vročilo, je napačno štelo, da naj bi tožniki v posledici neplačila takse umaknili pritožbo zoper sodbo (105. a člen ZPP). Zato se njihovi pritožbi zoper sklep z dne 13. 10. 2020 ugodi in se ta sklep razveljavi (3. točka 365. člena ZPP).
Neutemeljena je pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za tožbo. Tožniki neutemeljeno vztrajajo, da jim je sodišče napačno naložilo plačilo takse za tožbo vsakemu od njih v enaki višini 84,00 EUR - glede na vrednost denarnega zahtevka posameznega tožnika, namesto enotne takse v višini 306,00 EUR - glede na skupno vrednost zahtevkov vseh tožnikov. Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge, razen če zakon ne določa drugače (19. člen ZST-1).
Četudi so torej tožniki skupaj vložili tožbo, s katero so uveljavljali vsak svoj zahtevek iz naslova poslovne uspešnosti, je za odmero takse vseeno ključna podlaga iz 19. člena ZST-1 in se sodna taksa za tožbo plača od vrednosti zahtevka vsakega tožnika.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - kazen zapora - denarna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - primerna kazen - obteževalne in olajševalne okoliščine - uporaba omilitvenih določil
Sodišče prve stopnje je obdolžencu ob pravilnem vrednotenju teže obravnavanega kaznivega dejanja, stopnje njegove krivde, okoliščin, v katerih ga je storil ter ugotovljenih olajševalnih okoliščin, izreklo po vrsti in višini primerne kazenske sankcije, torej tudi glavno kazen zapora v višini dveh let, ki je predmet pritožbene graje. Pri njenem izreku je kot olajševalne okoliščine upoštevalo obdolženčevo priznanje krivde, njegovo obžalovanje kaznivega dejanja in tudi njegovo obljubo, da v bodoče kaznivih dejanj ne bo izvrševal. Kot olajševalno in očitno tudi kot posebno tehtno olajševalno okoliščino, ki je bila podlaga za uporabo omilitvenih določil, pa je upoštevalo obdolženčevo slabo zdravstveno stanje.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 200/1. ZNP-1 člen 40, 40/1.
zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpisi - postopek popravljanja pomotnega vpisa - stroški zemljiškoknjižnega postopka - nedovoljenost vpisa
Za pomotni vpis gre po določbi prvega odstavka 200. člena ZZK-1 takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. Druge napake, čeprav so očitne, in do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi.
Postopek za preizkus osebne ocene res ni posebej formaliziran, vendar ima javni uslužbenec pravico, da se izjasni o vseh okoliščinah zaradi katerih je bil ocenjen z oceno, ki jo izpodbija v sodnem postopku.
Tožnik je s tožbo zahteval, da se kot nezakonita razveljavita sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja Vlade Republike Slovenije. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da izpodbijana sklepa nimata pravne veljave.
Kot pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi, sodišče prve stopnje o tožbenem zahtevku ni odločilo in je ugodilo zahtevku, ki ga tožnik ni postavil. S tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. členom ZPP, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba - pritožbene novote - dokazna ocena - vloge v sporu majhne vrednosti
Posredovanje sodišča v sporu majhne vrednosti je omejeno, pravdni stranki morata vse upoštevne navedbe in dokaze izčrpati v dveh vlogah. Vse ostale navedbe in dokazi se skladno s 453. členom ZPP ne upoštevajo.
ZDR-1 člen 156, 156/1.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Za določitev obsega škode oziroma višine odškodnine ni relevantno, koliko ur je imel tožnik delovne obveznosti na dan, ko naj bi bil prost. Odškodnina se ne določa na način, kot se zavzema pritožba, glede na ugotovljeni čas kršitve tedenskega počitka. Gre za odškodnino za premoženjsko škodo, ki je vojakom nastala zaradi kršitve pravice do enega prostega dneva na teden. Tožniku je v času misije pripadal tedenski počitek v trajanju 23 dni. Ker mu ta ni bil zagotovljen, mu pripada odškodnina za 23 dni. Pritožba zmotno uveljavlja, da je tožnik lahko upravičen kvečjemu do odškodnine v vrednosti 23 ur. Osnova za izračun odškodnine je plača, ki jo je tožnik prejemal na misiji. Odškodnina za posamezen dan je v vrednosti 8 ur, upoštevaje povprečno mesečno obveznost v višini 174 ur.
prepozen predlog - delo v splošno korist - vikend zapor - prekluziven rok
V predmetni zadevi bi obsojenka lahko predlog podala najkasneje dne 20. 7. 2020, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (točka 7), vložen pa je bil dne 8. 9. 2020, torej znatno po poteku roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP. Navedeni rok je prekluziven in z njegovim potekom pravica ugasne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za nadomestitev kazni zapora zavrglo kot prepozen.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - pretep - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - višina denarne odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - tuja pomoč
Sodišče prve stopnje, je bilo v tej pravdi vezano na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Posledično toženci v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov kot na pirmer, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njihovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, da ni podana njihova krivda. Smiselno pa so s svojimi v pritožbi ponovljenimi navedbami poskušali ravno to.
Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom. Zmotno je namreč stališče pritožbe, da tožnik ni opravljal operativnih nalog gasilstva ter da zato ni upravičen do vključitve v obvezno dodatno zavarovanje po 282. členu ZPIZ-1 oziroma do vključitve v poklicno zavarovanje po 198. členu ZPIZ-2.
Tožnik je v skladu z določbo devetega odstavka 14.a člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Po navedeni določbi imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, zato je zmotno stališče pritožbe, da ne gre za posebno težka in zdravju škodljiva dela, ki jih po določeni starosti ne bi bilo več mogoče opravljati in da je tožnik upravičen do vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma do vključitve v poklicno zavarovanje.
Ker je tožnik pri toženi stranki dne 12. 3. 2019 ponovno uveljavljal odpravo kršitev, tožena stranka pa je vlogo prejela 13. 3. 2019, je utemeljen ugovor zastaranja za čas pred 13. 3. 2014, torej do vključno 12. 3. 2014, saj gre za terjatve iz delovnega razmerja, ki zastarajo v roku petih let, v skladu z določbo 202. člena ZDR-1 oziroma v skladu z določbo 206. člena ZDR, ki je veljal do 11. 4. 2013. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe.
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnica v postopku pri toženi stranki ni prejela ustreznih pojasnil glede njenih ravnanj, ki so vplivala na oceno po kriteriju zanesljivosti pri delu, ter da so bili tudi v sodnem postopku navedeni očitki pavšalni. Komisija za preizkus ocene je namreč ugotovila, da je tožnica pogosto nasprotovala odločitvam ravnateljice B., ter da so tudi podrejeni opazili neskladja med njima in skrhan odnos. Ravnateljica je namreč pri tožnici pogrešala transparentnost in doslednost ter boljšo komunikacijo, ter že v postopku preizkusa ocene pri toženi stranki pojasnila, da tožnica ne dosega njenih pričakovanj pri sodelovanju in točnosti pri prenosu informacij. Tožena stranka je torej že v postopku preverjanja ocene ugotovila razloge, zaradi katerih je bila tožnica pri elementu zanesljivosti pri opravljanju dela ocenjena z oceno povprečno. Tožena stranka je za oceno nadpovprečno utemeljeno pričakovala, da mora tožnica presegati pričakovanja, ki pa jih ni niti dosegala. Tožena stranka je torej oceno ustrezno utemeljila v postopku preizkusa, prav tako pa tudi v delovnem sporu.
ZDR-1 člen 84, 85, 89, 89/1, 89/2.. ZJU člen 9, 13, 93, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz pisnega opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).1 Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik storil devet od očitanih desetih kršitev, ki so predmet pisnega opozorila, ter da je utemeljen tudi en očitek iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izpodbijane odpovedi.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201/1-3, 205, 205/2.
podaljšanje pripora med preiskavo - begosumnost - tihotapstvo - ponovitvena nevarnost objektivne in subjektivne okoliščine
Na obstoj obdolženčevih osebnostnih lastnosti je sklepalo na podlagi okoliščine, da zaseg cigaret leta 2017, obdolženca ni odvrnil od nadaljnjega kriminalnega ravnanja. Obenem je poudarilo njegovo iznajdljivost in konspirativnost pri izvrševanju tihotapljenja. Okoliščina, da obdolženec še ni bil obsojen pred sodiščem, je bila sodišču znana že od odreditve pripora dalje in zato ne predstavlja nove okoliščine. Z njo zagovornik ne more utemeljiti pritožbene trditve, da je zaključek sodišča prve stopnje o ponovitveni nevarnosti obdolženca zmoten.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zmotna uporaba materialnega prava - odločanje o predlogu - osebnost storilca - predkaznovanost
Nepravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da storilcu ni mogoče zaupati, da ne bo ponovil prekrškov oziroma da rehabilitacijski program ne bi nanj dovolj pozitivno vplival, ki temelji le na dveh časovno zelo oddaljenih vožnjah pod vplivom alkohola in napačni oceni storilčeve osebnosti, pri čemer tudi ni bilo upoštevano, da storilec razen tega prekrška, ki je imel za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, ni storil nobenega drugega prekrška in tako ni bilo upoštevano obnašanje po storjenem prekršku.
smrt stranke med pravdo - zastopanje po pooblaščencu - prekinitev postopka - poziv dedičem, da vstopijo v pravdo - nadaljevanje postopka - procesno nasledstvo - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedna izjava - sposobnost biti pravdna stranka
Ob smrti stranke pride do procesnega nasledstva, ki je odvisno od univerzalnega nasledstva po materialnem pravu. Pri fizičnih osebah pride do nasledstva na podlagi dedne pravice v trenutku smrti zapustnika. Na sposobnost biti stranka mora paziti sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti. Če ima stranka pooblaščenca, sodišče postopek nadaljuje brez prekinitve, v vsakem primeru pa mora pozvati dediče, da vstopijo v postopek.
Vprašanje procesnega nasledstva še ne pomeni utemeljenost tožbenega zahtevka, ampak le pasivno legitimacijo dedičev zapustnika.
ZVoz-1 člen 50, 50/1, 50/2, 50/3. ZP-1 člen 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - program dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo - izbris kazenskih točk
Obstoječa ureditev v ZP-1 sodišču narekuje, da že v primeru neizpolnitve ene od obveznosti (v konkretnem primeru storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe) prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Pritožnik neutemeljeno uveljavlja, da bi se mu morale 3 kazenske točke (za prekršek storjen v preizkusni dobi) izbrisati zaradi opravljenega tečaja varne vožnje, ker je storilca v program dodatnega usposabljanja napotilo sodišče na podlagi prvega odstavka 50. člena ZVoz-1 in je storilec navedeni program moral opraviti.
stvarna služnost - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - dobrovernost pridobitelja
Pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem ne more pomeniti sredstva za obid prisilnih predpisov o razlastitvi. Posledično zato ni mogoče dopustiti pridobitev služnosti v javno korist s priposestvovanjem, ki ne bi bilo dobroverno (še posebej, če ne bi temeljilo na pravnoposlovni podlagi).