plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo
Toženka ne izpodbija ugotovljeni temelj zahtevka - da je tožnica dejansko opravljala delo delovnega mesta producent programa I (ki je bilo do 31. 12. 2018 uvrščeno v 44., nato pa v 45. plačni razred), pač pa je predmet pritožbenega preizkusa le pritožba tožnice zoper odločitev sodišča prve stopnje po višini, s katero se zavzema za zvišanje prisojenega plačila za 4 plačne razrede.
Tožnica ne nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da ni podlage za dvig plače delovnega mesta producent programa I za 4 plačne razrede iz naslova večopravilnosti, utemeljeno pa tožnica nasprotuje znižanju razlike v plači med njeno dejansko plačo in plačo višje vrednotenega delovnega mesta za 4 plačne razrede. Sodišče je ta odbitek obrazložilo z že prejetim dodatkom iz naslova večopravilnosti, kar pa je napačno razlogovanje, saj tožnica zahtevka ni oblikovala kot razliko med plačnim razredom njenega delovnega mesta in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta (ko bi odbitek - v izogib dvakratnega plačila - lahko prišel v poštev), ampak ga je oblikovala kot razliko med svojo dejansko plačo (ki je zajemala tudi dodatek za večopravilnost) in plačnim razredom višje vrednotenega delovnega mesta. Zato za sporni odbitek ni utemeljene podlage.
ZZK-1 člen 120, 120/2, 200, 200/1. ZNP-1 člen 40, 40/1.
zemljiškoknjižni postopek - pomotni vpisi - postopek popravljanja pomotnega vpisa - stroški zemljiškoknjižnega postopka - nedovoljenost vpisa
Za pomotni vpis gre po določbi prvega odstavka 200. člena ZZK-1 takrat, ko se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom. Druge napake, čeprav so očitne, in do katerih pride v zemljiškoknjižnem postopku, pa je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi.
prepozen predlog - delo v splošno korist - vikend zapor - prekluziven rok
V predmetni zadevi bi obsojenka lahko predlog podala najkasneje dne 20. 7. 2020, kot to pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje (točka 7), vložen pa je bil dne 8. 9. 2020, torej znatno po poteku roka iz drugega odstavka 129.a člena ZKP. Navedeni rok je prekluziven in z njegovim potekom pravica ugasne. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je predlog za nadomestitev kazni zapora zavrglo kot prepozen.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - kaznivo dejanje - pretep - vezanost na pravnomočno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - višina denarne odškodnine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - tuja pomoč
Sodišče prve stopnje, je bilo v tej pravdi vezano na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Posledično toženci v pravdi zaradi plačila odškodnine za škodo iz istega historičnega dogodka ne morejo več uspešno uveljavljati ugovorov kot na pirmer, da storjeno dejanje ni bilo protipravno, da med njihovim ravnanjem in nastankom škode ni vzročne zveze, da ni podana njihova krivda. Smiselno pa so s svojimi v pritožbi ponovljenimi navedbami poskušali ravno to.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - kazen zapora - denarna kazen - stranska kazen izgona tujca iz države - primerna kazen - obteževalne in olajševalne okoliščine - uporaba omilitvenih določil
Sodišče prve stopnje je obdolžencu ob pravilnem vrednotenju teže obravnavanega kaznivega dejanja, stopnje njegove krivde, okoliščin, v katerih ga je storil ter ugotovljenih olajševalnih okoliščin, izreklo po vrsti in višini primerne kazenske sankcije, torej tudi glavno kazen zapora v višini dveh let, ki je predmet pritožbene graje. Pri njenem izreku je kot olajševalne okoliščine upoštevalo obdolženčevo priznanje krivde, njegovo obžalovanje kaznivega dejanja in tudi njegovo obljubo, da v bodoče kaznivih dejanj ne bo izvrševal. Kot olajševalno in očitno tudi kot posebno tehtno olajševalno okoliščino, ki je bila podlaga za uporabo omilitvenih določil, pa je upoštevalo obdolženčevo slabo zdravstveno stanje.
ZDR-1 člen 84, 85, 89, 89/1, 89/2.. ZJU člen 9, 13, 93, 94.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadošča že ugotovitev, da je tožnik storil eno kršitev iz pisnega opomina in eno kršitev iz odpovedi. Predmet opozorila in redne odpovedi so pri tem lahko tudi kršitve pogodbenih obveznosti, ki so lažje narave (za razliko od kršitev, ki so podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi - 110. člen ZDR-1) in onemogočajo nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).1 Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik storil devet od očitanih desetih kršitev, ki so predmet pisnega opozorila, ter da je utemeljen tudi en očitek iz redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izpodbijane odpovedi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pobot izplačila plače - soglasje delavca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Sodišče lahko presoja le odpoved delodajalca in pri tem ne more upoštevati morebitnih drugih vsebinskih razlogov, ki niso navedeni v odpovedi, pri čemer pa je bistven pogoj za odpoved tudi obrazložitev odpovedi, tako da se delavec lahko zagovarja.
Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede povzročitve škode in zadržanja terjatve zavarovalnice. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, zavarovalnica ni delodajalec tožnika, zato mu je tožena stranka nepravilno odtegnila sporni znesek, pri čemer tožnik ni dal soglasja za odtegnitev plače v smislu 136. člena ZDR-1. Ob tem tudi ni šlo za zadržanje plače na podlagi sklepa o izvršbi po določilih ZIZ.
Pravda je potekala izključno zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostali zahtevki izhajajo iz navedenega spornega razmerja. Tako je sodišče pravilno odločalo upoštevaje pri tem 155. člen ZPP in tožniku priznalo le tiste stroške postopka, ki so bili za pravdo potrebni v smislu 155. člena ZPP. Tudi zahtevek za izplačilo denarnega povračila (118. člen ZDR-1) šteje kot zahtevek v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja in zato se nagrada ne odmerja glede na postavljeno vrednost spora.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravočasni odgovor na tožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Osnovni pogoj za izdajo zamudne sodbe, tj. da toženec v danem roku ni podal odgovora na tožbo, ni podan, sodišče je v nasprotju z določbami zakona izdalo zamudno sodbo, kršilo je določbo 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je predhodno tožbo s pozivom, da nanjo odgovori, tožencu že vročalo. Dne 23.5.2019 je izdalo odredbo, naj se tožba s pozivom na odgovor vroči tožencu, toženec je odgovor na tožbo je podal in ga podpisal. V spisu je uradni zaznamek, kjer je ugotovljeno, glede na težo pošiljke, da toženec ni prejel tožbe s prilogami, pač pa le poziv za odgovor na tožbo, zato je sodišče tožencu tožbo ponovno vročalo. Ugotovilo je, da je tedaj toženec na tožbo odgovoril v zakonitem roku, pravočasno, vendar odgovora na tožbo ni podpisal. Po presoji pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru tudi glede na postopanje sodišča v tej zadevi ter aktivnosti toženca šteti, da je toženec na tožbo odgovoril pravočasno in odgovor na tožbo podpisal. To, da morebiti ob prvem pozivu pomotoma ni bila priložena tožba s prilogami, stranki v tem primeru ne gre v škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - delo na blagajni
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je tožena stranka tožnici zaradi ugotovljenih kršitev, ki onemogočajo nadaljevanje dela blagajničarke pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zakonito podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042971
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 179, 966, 972, 972/2, 972/3.
poklicni vojak - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - kumuliranje odškodnine in zavarovalne vsote
Prav tako ni utemeljeno toženkino pritožbeno zavzemanje za dvig soprispevka na 30 %. Drži, da je bil tožnik pri svojem ravnanju neskrben, ko ni preveril kakšno je stanje stola, ki je bil odstranjen ob steno med dve omarici. Vendar toženka ni poskrbela, da bi bil takšen stol odstranjen iz sobe, kar je potrdila priča O.O., in bi se na ta način preprečilo, da bi sploh prišlo do škodnega dogodka. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožnikov prispevek k nastanku škode minimalen.
V primeru, da je nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, ni mogoče kumulirati odškodnine in zavarovalne vsote (tretji odstavek 972. člena OZ). Sodna praksa zahteva, da v kolikor je kolektivno nezgodno zavarovanje sklenjeno kot zavarovanje pred odgovornostjo, mora biti že v zavarovalni polici označeno, da se sklepa kolektivno nezgodno zavarovanje kot zavarovanje pred odgovornostjo (VIII Ips 161/1997). Odločilna je dejanska vsebina zavarovalne police (VIII Ips 214/2017).
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 16. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
vsebina plačilnega naloga - odmera sodne takse - sodna taksa za redni postopek - gospodarski spor - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga stranke - poziv na dopolnitev predloga - podaljšanje roka na predlog stranke - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - epidemija - COVID-19
Tarifne številke so navedene v Taksni tarifi, ki je sestavni del ZST-1. Iz tar. št. 1111 nedvomno izhaja, da se za pravni postopek (kar velja tudi za gospodarski spor, saj se vodi po pravilih o pravdnem postopku), plača sodna taksa v višini količnika 3,0 za odmero takse po 16. členu ZST-1.
Tožeča stranka predloga za podaljšanje roka, ki ga je sodišče prve stopnje določilo tožeči stranki za dopolnitev njenega predloga za taksno oprostitev, ni podala. Kaj takega v pritožbi niti ne zatrjuje. Zato je povsem neutemeljeno navajanje pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje rok tožnici podaljšati samo.
Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom. Zmotno je namreč stališče pritožbe, da tožnik ni opravljal operativnih nalog gasilstva ter da zato ni upravičen do vključitve v obvezno dodatno zavarovanje po 282. členu ZPIZ-1 oziroma do vključitve v poklicno zavarovanje po 198. členu ZPIZ-2.
Tožnik je v skladu z določbo devetega odstavka 14.a člena ZGas kot poklicni gasilec upravičen do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi. Po navedeni določbi imajo poklicni gasilci pravico do priznavanja zavarovalne dobe s povečanjem oziroma obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v skladu s splošnimi predpisi, zato je zmotno stališče pritožbe, da ne gre za posebno težka in zdravju škodljiva dela, ki jih po določeni starosti ne bi bilo več mogoče opravljati in da je tožnik upravičen do vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma do vključitve v poklicno zavarovanje.
Ker je tožnik pri toženi stranki dne 12. 3. 2019 ponovno uveljavljal odpravo kršitev, tožena stranka pa je vlogo prejela 13. 3. 2019, je utemeljen ugovor zastaranja za čas pred 13. 3. 2014, torej do vključno 12. 3. 2014, saj gre za terjatve iz delovnega razmerja, ki zastarajo v roku petih let, v skladu z določbo 202. člena ZDR-1 oziroma v skladu z določbo 206. člena ZDR, ki je veljal do 11. 4. 2013. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 33, 109, 110, 110/1, 110/1-2.
nočno delo - bistvena kršitev določb postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - prihod na delo
V kolikor sodišče prve stopnje ni hotelo samo ugotavljati števila ur, ki naj bi ga tožnik opravil v nočnem času, čeprav je pravilno povzelo pravne podlage, ki se nanašajo na nočno delo oziroma na plačilo nočnega dela, bi moralo imenovati izvedenca, ki bi opravil ustrezen izračun. Ker je izhajalo iz napačnega stališča, je z zavrnitvijo dokaznega predloga kršilo tožnikovo pravico do obravnavanja pred sodiščem v smislu določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Prihod na delo je obveznost delavca po 33. členu ZDR-1, ki med drugim določa, da mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu. Ker tožnik tožene stranke ni obvestil o tem, da bolniška ne bo podaljšana, ni mogel sklepati, da ga bo tožena stranka obvestila o tem, kdaj prične delati. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil tožnik neupravičeno odsoten z dela v spornem obdobju. Tožnik je v očitanem obdobju samovoljno in neupravičeno izostal z dela ter s tem kršil 33. člen ZDR-1 ter obveznosti iz 9. člena pogodbe o zaposlitvi.
Postopek za preizkus osebne ocene res ni posebej formaliziran, vendar ima javni uslužbenec pravico, da se izjasni o vseh okoliščinah zaradi katerih je bil ocenjen z oceno, ki jo izpodbija v sodnem postopku.
ZDR-1 člen 200, 200/4.. ZObr člen 100a.. ZPP člen 155.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19/4.
sodba na podlagi pripoznave - odločitev o pravdnih stroških
Pritožba utemeljeno izpodbija tudi priznanih 150 točk za sestavo 2. pripravljalne vloge, ki jo je tožnik vložil po tem, ko je toženka že pripoznala tožbeni zahtevek, tako da se tožniku za navedeno vlogo, s katero je izrazil strinjanje z izračunom toženke, v skladu z njenim predlogom v pritožbi prizna le 50 točk (tar. št. 19/4 OT).
ZNB člen 4, 4/1, 10, 39, 39/1, 39/1-2, 46a, 53g, 57, 57/1, 57/1-14. URS člen 2, 28, 28/1. ZP-1 člen 2, 2/1, 3, 3/1, 136, 136/1, 136/1-1. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 (2020) člen 2, 2/1.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - blanketna norma - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Pojem „omejitev gibanja prebivalstva“ iz 2. točke prvega odstavka 39. člena ZNB je nepravno pravilo, katerega vsebino je napolnila dopolnilna norma vsebovana v prvem odstavku 2. člena Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.
OZ člen 111, 288, 364, 364/2. ZOR člen 1054, 1054/2. ZPP člen 339, 339/2, 443.
bančni posli - pogodba o odprtju in vodenju transakcijskega računa - negativno stanje na bančnem računu - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve - razveza pogodbe - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga - zamudne obresti
V sporu majhne vrednosti se sme sodbo in sklep izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga uveljavlja toženec, je zato nedovoljeni pritožbeni razlog.
Neutemeljen je ugovor zastaranja. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je vsak priliv na TRR pretrgal zastaranje. Gre za posredno pripoznavo dolga, kot to izhaja iz drugega odstavka 364. člena OZ. Zastaranje pa je bilo pretrgano tudi s sklenitvijo Pogodbe o dovoljeni prekoračitvi pozitivnega stanja na transakcijskem računu z dne 2. 12. 2016, iz katere izhaja toženčevo priznanje negativnega stanja na njegovem računu.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 96a. ZPPreb-1 člen 5, 5/1, 10, 10/1.
vročanje sodnih odločb - smiselna uporaba ZUP - vročanje na naslovu za vročanje - stalno prebivališče - naslov za vročanje - prijava začasnega prebivališča - naslovnikovo naročilo
Dejstvo, da je storilka z naslovnikovim naročilom Pošti Slovenije naročila, naj prispele pisemske pošiljke zaradi preselitve prepošlje na naslov Ulica 5, Kraj A, na pravilnost vročitve sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ne vpliva. Storilka je bila že z naročilom seznanjena, da se pisma v upravnem in kazenskem postopku in nekatera druga vročajo po posebnih zakonih, kar pomeni, da se je Pošta Slovenije obvezala, da bo prepošiljala le navadne poštne pošiljke. Navedeno je imelo za posledico, da se priporočena sodna pisanja storilki praviloma niso prepošiljala.
ZUP v 96.a členu določa, da organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, na naslovu za vročanje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00040795
KZ-1 člen 74, 75, 93, 93/1. ZKP člen 131, 131/1. ZDavP-2 člen 125, 125/3.
odvzem protipravne premoženjske koristi - izvršitev odločbe o odvzemu premoženjske koristi - zastaranje izvršitve - ugovor zastaranja - pristojnost davčnega organa - uporaba določb Zakona o davčnem postopku - izterjava davčnih obveznosti
Višje sodišče navedbe pritožnika, da je bilo potrebno uporabiti določbe KZ-1 v zvezi z zastaranjem izvršitve odvzema premoženjske koristi, zavrača kot neutemeljene. Pritožnik je že sam pravilno ugotovil, da niti Kazenski zakonik niti Kazenski zakonik-1 nima določb o zastaranju izvršitve odvzema premoženjske koristi, kar že samo po sebi napotuje na zaključek, da noben od navedenih zakonov ne daje pravne podlage za odločanje o zastaranju izvršitve.