sodna taksa za ugovor - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - višina sodne takse
Relevantna pravna podlaga (t.j. tar. št. 4021 ZST-1) ne določa sodne takse glede na vrednost spornega predmeta, temveč glede na vrsto opravljenega dejanja (določa znesek sodne takse in ne količnika za odmero sodne takse), zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je sodna taksa v postopku, v katerem se izterjuje nižja denarna terjatev, nižja in da znaša le 33,00 EUR.
Dolžnik zgolj s trditvami, da plačilnega naloga ni prejel, resničnosti iz javne listine izhajajočih dejstev ne more izpodbiti. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar kot že pojasnjeno samo z določnimi in konkretiziranimi ter izkazanimi razlogi za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.
prekinitev pravdnega postopka - smrt pravdne stranke - preklic pooblastila
Glede na to, da je bilo pooblaščencu pok. drugega toženca s strani dedičev preklicano pooblastilo, in glede na to, da ob izdaji izpodbijanega sklepa o prekinitvi pravdnega postopka sodišče prve stopnje še ni imelo podatkov o dedičih pok. drugega toženca, kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz podatka v spisu, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se pravdni postopek prekine.
obogatitveni zahtevek - pobotni ugovor - litispendenca
Četudi toženec nase prevzema riziko bivanja v statično in konstrukcijsko poškodovanem objektu, kot trdi v pritožbi, to ne more izpodbiti pravilnosti zaključka, da ima od bivanja v predmetnem objektu korist, kot je obrazloženo že zgoraj.
Torej je za obstoj litispendence potrebna poleg identičnega predmeta zahtevka (objektivna identiteta) tudi identičnost strank v postopku (subjektivna identiteta). V obravnavani zadevi je nesporno predmet pobotnega ugovora ista terjatev, ki je že predmet pobotnega ugovora v drugem sodnem postopku, vendar jo v tistem drugem sodnem postopku uveljavlja druga stranka, zato ni podana subjektivna identiteta in tudi posledično ni podana listispendenca pobotnega ugovora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00040279
ZFPPIPP člen 69, 128a, 128a/1, 128a/2, 128a/3, 128a/6. SPZ člen 128, 137, 138. OZ člen 417, 418.
sklep o preizkusu terjatev - ugovor zaradi kršitve pravice do enakega obravnavanja upnikov - ugovor upnika - pravno sredstvo - vročanje ugovora - izjava stečajnega upravitelja - rok za odločitev o ugovoru - instrukcijski rok - terjatev zavarovana z zastavno pravico - prenos terjatev - prenos zastavne pravice - prenos hipoteke - akcesornost zastavne pravice - prenos zastavne pravice skupaj s cesijo terjatve
Dovolilo za prenos zastavne pravice na DUTB d. d. v obravnavani zadevi ni nepomembno. Pri zastavni pravici je načelo akcesornosti logična posledica temeljne funkcije zastavne pravice - če ni predmeta zavarovanja (zavarovane terjatve) ne more biti niti zavarovanja. Zastavna pravica je zato odvisna od zavarovane terjatve tako glede svojega nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Zastavna pravica torej deli pravno usodo glavne stvari oziroma pravice. Izhajajoč iz akcesorne narave zastavne pravice je tako mogoč edino zaključek, da je s prenosom zastavne pravice najkasneje s Pogodbo o potrditvi odstopa z dne 25. 4. 2014 prišlo tudi do prenosa terjatve, ki je z zastavno pravico zavarovana. Ločena pravna pripadnost terjatve in zastavne pravice namreč pravno ni mogoča.
zanikanje obstoja terjatve - standard obrazloženosti ugovora - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Z ugovornimi trditvami je dolžnik smiselno zanikal resničnost in pravilnost terjatve, njen obstoj in zahteval, da upnik predloži resnične ter točne podatke, kar je njegovo dokazno breme v pravdnem postopku. To pomeni, da je dolžnik zatrjeval pravno odločilna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi.
ZIZ člen 41, 41/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 16.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - utemeljitev zahtevka - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - zavrnitev predloga
Če je upnik vložil popoln predlog za izvršbo in je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ki je postal pravnomočen brez ugovora dolžnika, v Uredbi ni avtomatizma, da je mogoče vsak takšen sklep potrditi kot evropski nalog za izvršbo.
Zgolj opredelitev temelja z izpisom odprtim postavk ne zadošča za potrditev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot evropski nalog za izvršbo.
Pri institutu popravek neskladnosti z minimalnimi standardi ne gre za popravo morebitnih sistemskih pomanjkljivosti, kot zmotno navaja upnik. Prav tako z njim ni dopustno zaobidi določb oziroma zahtev Uredbe po določni utemeljitvi zahtevka. Literatura opozarja, da je najti tudi odklonilno stališče do konvalidacije sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v skladu s katerim konvalidacija ni možna, ker je po prvem odstavku 18. člena Uredbe konvalidacija možna le pri postopkih, v katerih pride do dveh vročitev tožencu (na primer vročitev tožbe in pozneje zamudne sodbe), ne pa v postopkih, v katerih je sodna odločba izdana v enostranskem postopku. Kot poudarjata pravna teorija in sodna praksa, določba o popravku neskladnosti z minimalnimi standardi pri sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne pride v poštev, saj se dolžniku tu vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi izvršilni predlog upnika.
postopek osebnega stečaja - uporaba pravil o stečajnem postopku nad pravno osebo - vsebina prijave terjatve - davčna izvršba - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - osnovni seznam preizkušenih terjatev - popolnost prijave terjatve v stečajnem postopku - preizkus prijavljenih terjatev - izvršilni naslov - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - v stečaju prerekana terjatev - ugovor o prerekanju terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve, ki temelji na izvršilnem naslovu - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve
Seznam izvršilnih naslovov je zbir posamičnih izvršilnih naslov, ki so, kot izhaja iz seznama le-teh, vsi postali izvršljivi že pred začetkom stečajnega postopka. Zato ni nobenih ovir za prijavo terjatev iz teh izvršilnih naslovov na podlagi seznama, izdelanega po začetku stečajnega postopka.
Iz seznama izvršilnih naslovov z dne 16. 6. 2017 pa izhaja, da so posebej specificirani posamični izvršilni naslovi tako za stroške prisilne izterjave davkov in prispevkov (sklepi o prisilni izterjavi) kot tudi izvršilni naslovi za izterjavo glob za prekrške za kršitev predpisov države (odločbe o prekršku in plačilni nalogi) z vsemi podatki iz 9. točke drugega odstavka 145. člena oziroma prvega in drugega odstavka 146. člena ZDavP-2. Posamezni izvršilni naslovi so v seznamu izvršilnih naslovov, ki je sam zase izvršilni naslov, dovolj specificirani, da jih je mogoča identificirati, zato ne gre za nepopolno prijavo upničine terjatve oziroma za njeno formalno pomanjkljivost.
Da bi upravitelj lahko korektno opravil svojo dolžnost preizkusa terjatev, mu mora na njegovo zahtevo potrebne podatke in dokumentacijo posredovati sam dolžnik.
Njegovo sodelovanje pri tem je ključno zlasti še v primeru zatrjevanega obstoja izvršilnih naslovov in še vedno obstoječega dolga na njihovi podlagi. Le dolžniku je namreč znano, ali je katerikoli dolg iz izvršilnih naslovov že poplačal, zaradi česar je uveljavljena terjatev že prenehala ali pa odločba kot izvršilni naslov zaradi morebitnih postopkovnih ovir sploh še ni izvršljiva oziroma se nanj ne nanaša. Pritožnik namreč zmotno meni, da je v primeru obstoječih izvršilnih naslovov v postopku preizkusa terjatev še vedno mogoče s prerekanjem o obstoju in obsegu terjatve poseči v izvršilni naslov.
ZZZDR člen 51, 59, 59/1. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.
skupno premoženje razvezanih zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - posebno premoženje zakonca - načelo enotnosti skupnega premoženja - premoženjska razmerja zakoncev po razvezi zakonske zveze - nakup stanovanja - poslovni delež zakonca v družbi - premoženje družbe - pritožbena novota - izbris družbe iz registra - uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - trditve stranke - manjkajoče trditve - odločanje v mejah tožbenega zahtevka
V skladu z določbo 51. člena ZZZDR je skupno premoženje tisto, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, pa ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). V sodni praksi je bilo že večkrat izpostavljeno pomembno izhodišče, da zakonska skupnost ni skupnost, v kateri se obračunava vsak prispevek v denarju ali po vrednosti na trgu, spor o deležih zakoncev na skupnem premoženju pa ne obračunska pravda. Zato je pri presoji, katero premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, nujno izhajati iz načela enotnosti skupnega premoženja, obravnavati celotno skupno premoženje, obdobje pridobivanja premoženja oziroma obstoja življenjske skupnosti pa presojati vsestransko in celovito. Slednje velja tudi za presojo (vseh) prispevkov zakoncev.
ZPP člen 110. ZIZ člen 38, 38/8, 38c, 38c/1, 38c/2. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 62, 62/2.
izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev stroškov izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - zahteva za preizkus obračuna - predložitev obračuna - rok za predložitev obračuna izvršitelja - instrukcijski rok - prekluzivni rok
Sodna praksa je doslej štela, da je rok določen v drugem odstavku 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja prekluziven in da v primeru, da izvršitelj rok zamudi, izgubi pravico do plačila stroškov za opravljena izvršilna dejanja. Po prepričanju pritožbenega sodišča je več razlogov, ki kažejo na to, da je navedeni rok instrukcijski. Izvršitelj ni stranka, ampak je izpolnitveni pomočnik sodišča. Običajno so roki, ki so določeni za stranke, prekluzivni, za sodišče pa instrukcijski. Ob odsotnosti izrecne zakonske ureditve, da je rok prekluziven, je treba šteti, da gre za instrukcijski rok.
ZPP v 110. členu govori o tem, da če rok ni določen z zakonom, ga sodišče določi glede na okoliščine primera. Ne ZPP in ne ZIZ ne govorita o tem, da bi se rok v obravnavanem primeru določil s podzakonskim aktom, ampak ZIZ v 38.c členu določa samo, da predloži izvršitelj sodišču upnikovo zahtevo »takoj«. Gre za pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Enak pravni standard »takoj«, vsebuje tudi osmi odstavek 38. člena ZIZ, ki določa rok do kdaj se mora zahtevati povrnitev izvršilnih stroškov. V obeh primerih gre za podobno situacijo, ki bi jo bilo zato potrebno tudi podobno razlagati. To pa pomeni dodaten argument, da ni mogoče šteti, da bi bil tridnevni rok, ki je določen s podzakonskim Pravilnikom o opravljanju službe izvršitelja, prekluziven rok.
Rok za izvršitelja ne more biti prekluziven tudi iz razloga, ker sodišče ne odloča o kakršni koli izvršiteljevi vlogi, ampak o vlogi upnika. Zakon določa kakšne so posledice, če upnik zamudi rok za vložitev zahteve, da o stroških izvršitelja odloči sodišče, ne določa pa nikakršnih posledic, če izvršitelj prepozno predloži to zahtevo v reševanje sodišču. Če bi zakonodajalec želel posledico, da v primeru, če predloži izvršitelj upnikovo zahtevo po izteku 3 dni, izvršitelj izgubi pravico do plačila stroškov, ki so mu nastali, bi to moral tudi jasno določiti.
ZPP člen 205, 205/1, 208, 208/1. ZD člen 132, 142, 142/1.
nadaljevanje izvršbe z dediči - učinek sklepa o prekinitvi in nadaljevanju postopka
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper dediča kot pravnega naslednika dolžnice je le sklep procesne narave, s katerim se odpravlja procesna ovira, ki je v izvršilnem postopku nastala zaradi dolžničine smrti in dejstva, da dolžnica v postopku ni imela pooblaščenca (1. točka prvega odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).1 Prekinitev učinkuje po samem zakonu, ne glede na to, ali prekinitev sodišče ugotovi tudi s sklepom. Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo, ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo (prvi odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in prvi odstavek 37. člena ZIZ). Pojasnjena pravna podlaga daje sodniku pooblastilo, da nadaljuje postopek po uradni dolžnosti in ne le na zahtevo stranke, kot zmotno meni pritožnik. V ta namen si lahko tudi pridobi sklep o dedovanju.
ustavitev izvršbe na premičnine - razlogi za ustavitev izvršbe - neuspešen rubež - neizveden rubež
Postopek izvršbe je strogo formaliziran. Izvršba teče in se konča pod jasno opredeljenimi zakonskimi pogoji. Izvršba se ne opravlja neomejeno časa, ampak iz razloga ekonomičnosti teče le, dokler je ta uspešna. Če temu ni tako, pa jo je treba ustaviti. Glede premičninske izvršbe zakonodajalec loči med neuspešnim in neizvedenim rubežem (88. člen Zakona o izvrši in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). V prvem primeru se izvršba vedno ustavi, če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe. V drugem primeru pa temu ni tako in je ustavitev odvisna od aktivnosti upnika, ki lahko v treh mesecih neomejenokrat predlaga ponovno izvedbo rubeža.
sodna določitev meje - zadnja mirna posest - lastninski spor - mejni spor - mejni ali lastninski spor - izvrševanje posesti pravne osebe - motenje posesti prek tretje osebe
Tudi po presoji pritožbenega sodišča gre v konkretni zadevi za mejni in ne lastninski spor, saj je sporen mejni prostor, ki sta ga pokazali nepravdni stranki, pri čemer ni sporno lastništvo obeh parcel, temveč je sporen le potek meje med njima. Sama velikost spornega prostora ni kriterij za zaključek, da gre za lastninski spor, in iz spisa ni razvidno, da naj bi bila sporna celotna parcela nasprotnega udeleženca. Predlog predlagateljice meri le na cesto in ne na parcelo nasprotnega udeleženca, prav tako pa sta oba omenjena na naroku na kraju samem pokazala sporno mejo, ki odstopa od katastrske. Povedano drugače, kljub nekoliko večji sporni ploskvi gre še vedno za mejni spor.
Drži, da L. niso stranka tega postopka in somejaši, vendar je v teh konkretnih okoliščinah pravilna presoja, da je posest L. oziroma zadnjo mirno posest nasprotnega udeleženca treba upoštevati v korist predlagateljice in ne nasprotnega udeleženca. Gre namreč za zadnjo mirno posest med mejama, ki jo je nasprotni udeleženec spoštoval oziroma mirno toleriral, pa čeprav je sedaj v sporu z L., za pravilno določeno mejo glede na naravo zemljišč in pomen za oba udeleženca postopka. Povedano drugače, ker predlagateljica ni na tem mestu izvajala neposredne posesti, je pa namen njene parcele bil v zagotovitvi javne ceste lokalnega pomena, vendar so nanjo (na prvotno traso) posestno posegli še L. (tretji, ki tam prebivajo in imajo nepremičnine v bližini sporne meje), za katere ni bilo sporno, da so tudi uporabniki sedanje ceste v posesti nasprotnega udeleženca, je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna. V tej konkretni situaciji je torej odločilna za določitev meje zadnja mirna neposredna posest nasprotnega udeleženca, medtem ko neposredna posest predlagateljice (pravne osebe javnega prava) ni odločujoča, saj je bil namen njene parcele v zagotavljanju javne rabe, zato je posest L. treba v tem okviru razlagati kot nekakšno obliko posredne posesti predlagateljice. Pri določitvi meje gre torej za pravilno uporabo 77. člena SPZ.
Glede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedene določbe ZVPot in je pravilno presodilo, da sta nepoštena do toženca pogodbena pogoja o avtomatičnem podaljšanju pogodbe za 12 mesecev, če toženec vsaj dva meseca pred iztekom roka veljavnosti pogodbe ne odpove pogodbe in da toženec lahko veljavno odpove pogodbo samo na en način, to je pisno priporočeno po pošti.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - stroškovna odločitev
Glede na ugotovitve, da je bila tožnica iz registra stalnega prebivalstva izbrisana 95 mesecev, da je bila v tem obdobju ves čas zaposlena, da je prejemala osebni dohodek, da le del obdobja (to je 45 mesecev) ni imela prijavljenega začasnega prebivališča, da je imela urejeno zdravstveno zavarovanje in zaradi izbrisa ni bila ločena od družine, po presoji pritožbenega sodišča pravična denarna odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi izbrisa znaša 6.750,00 EUR, kar v času sojenja predstavlja 5,5 neto plač.
izredno pravno sredstvo - tožba na razveljavitev sodne poravnave - obvezno zastopanje po odvetniku
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, izjemoma pa jih sme opravljati sama le, če ima opravljen pravniški državni izpit.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSC00040063
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b.
pripoznava zahtevka - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov
Sodišče prve stopnje se je glede na ugotovitev, da je dolžnik ugovarjal zoper sklep o izvršbi, pravilno oprlo na b) točko prvega odstavka 3. člena Uredbe, po kateri se zahtevek šteje za nespornega samo, če mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora. Pravilno je zaključilo, da v zadevi ne gre za nesporni zahtevek in zavrnilo predlog upnika za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo.
ZFPPIPP člen 365, 365/1, 365/1-2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7.
postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase - nadomestilo za unovčenje stečajne mase in razdelitev - osnova za izračun
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je treba določila za izračun nadomestila po 7. členu Pravilnika razlagati tako, da postopek unovčenja in razdelitve stečajne mase šteje kot enoten postopek, ne glede na to, da se je stečajna masa unovčevala postopoma in se je izvajala razdelitev skozi več delnih razdelitev in ne glede na to, ali gre za razdelitev splošne ali posebne razdelitvene mase.
elektronska zemljiška knjiga - predlog za vpis v zemljiško knjigo - listina, ki je podlaga vpisu - vpis na podlagi listine, ki je že vložena v informatizirano zbirko listin
Listina, ki je podlaga predlaganemu vpisu je v predlogu ustrezno opredeljena. Dejstvo je, da bo dodaten opis listine razviden iz zgodovinskega izpisa iz zemljiške knjige in je tako javnosti dostopen, vsebovan je tudi v izreku sklepa.
pripadajoče zemljišče - pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - funkcionalno zemljišče k stavbi - izvedensko mnenje - ugovor javnega dobra - lastninjenje nepremičnin
Ugovor javnega dobra v zvezi z obsegom pripadajočega zemljišča je lahko utemeljen le v primeru, ko je podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna današnja razglasitev javnega dobra (torej po 1. 1. 2003) ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbi.