• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 31
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL Sklep I Cp 1918/2020
    16.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00039754
    ZPP člen 13, 206.
    izvenzakonska zveza - skupno in posebno premoženje - pridobitev skupnega premoženja - lastninska pravica - stvarnopravni zahtevek - določitev solastniških deležev - tožba na izpraznitev nepremičnine - predhodno vprašanje - diskrecijska pravica - pospešitev postopka - prekinitev postopka
    Ker toženka zatrjuje pridobitev solastninske pravice na podlagi skupne gradnje in dogovora ter zatrjuje tudi pridobitev skupnega premoženja in zahteva določitev deležev na njem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo tako v tem postopku kot v postopku pred okrožnim sodiščem treba izpeljati dokaj obširen dokazni postopek in bi bilo neekonomično in nesmotrno, da bi ga sodišči izvajali v obeh postopkih. Zato z reševanjem predhodnega vprašanja v tu obravnavanem postopku ne bi prišlo do pospešitve postopka.
  • 302.
    VSL Sklep I Cp 1697/2020
    16.11.2020
    SODNE TAKSE
    VSL00040171
    ZST-1 člen 15, 15/2.
    plačilo sodne takse - uspeh v pravdi - zavezanec za plačilo - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
    Tožnica je v postopku uspela, sodna taksa za pritožbo pa predstavlja del pravdnih stroškov, katere morajo tožnici skladno z določili ZPP po načelu uspeha v pravdi povrniti toženci. Ker gre za stroške pravdnega postopka, toženci ne morejo biti oproščeni plačila stroškov nasprotne stranke. Razlika je le v tem, da če tožnica ne bi bila oproščena plačila takse in bi jo ob vložitvi tožbe morala plačati, bi jo toženci v okviru stroškov postopka, ker so pravdo izgubili, morali vrniti njej, zdaj pa jo morajo vrniti v proračun.
  • 303.
    VSL Sklep I Cp 1594/2020
    16.11.2020
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00042452
    OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 257/2, 260. ZPP člen 274, 274/1.
    napotitev dedičev na pravdo - neveljavnost oporoke - oporočno razpolaganje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - pravna korist za vložitev tožbe
    Tožnica je bila napotena na pravdo s sklepom zapuščinskega sodišča, kar pa ne pomeni, da pravdno sodišče ne more presojati, ali je podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe (prvi odstavek 274. člena ZPP).
  • 304.
    VSL Sklep II Cp 1893/2020
    16.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00039918
    ZPP člen 13, 206, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
    prekinitev pravdnega postopka - pogoji za prekinitev postopka - predhodno vprašanje - stavbna pravica - presoja vseh okoliščin - diskrecijska pravica - prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    V postopku ni sporno, da tožba na ugotovitev stavbne pravice predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tem pravdnem postopku o porušitvi objekta in izročitvi nepremičnin tožnici oziroma njeni pravni naslednici, sporno pa je, ali naj sodišče predhodno vprašanje rešuje samo v tem postopku, ali naj počaka na rešitev v matičnem postopku.

    Sodišče pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali pa naj predhodno vprašanje reši samo, nima diskrecijske pravice, saj se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
  • 305.
    VSC Sodba PRp 102/2020
    13.11.2020
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC00042326
    ZPrCP člen 106, 106/3. ZP-1 člen 209.
    vožnja pod vplivom mamil - krivda - odgovornost za prekršek - nujna zadeva - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe
    Zadeve, v katerih je bilo obdolžencu začasno odvzeto vozniško dovoljenje, štejejo kot nujne. Zato je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je narok za zaslišanje obdolženca razpisalo in ga tudi izvedlo 5. 8. 2020, torej v času sodnih počitnic. Zadeva je namreč v času zaslišanja še vedno štela za nujno zaradi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja.

    Ker obramba po zagovorniku v postopku o prekršku ni obvezna, obdolženec pa se je glede na navedeno izrecno odpovedal pravici, da bi zagovor podal v navzočnosti svojega zagovornika, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je obdolžencu bila kršena pravica do obrambe.

    Kot izhaja iz zagovora, naj bi obdolženec travo užival v petek, vozil pa naj bi šele 25. 5. 2020, to je v ponedeljek. Če bi obdolženčev zagovor držal, v njegovem organizmu ne bi bil zaznan THC v krvi, temveč zgolj v njegovi presnovki v urinu, zaradi česar je popolnoma utemeljen zaključek, da rezultat toksikološke preiskave nesporno dokazuje, da je prepovedano drogo užival pred vožnjo (in ne morebiti dva dni pred obravnavano vožnjo, kot trdi obdolženec v svojem zagovoru).
  • 306.
    VSL Sodba II Cp 1429/2020
    13.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00040606
    OZ člen 131, 341, 341/1, 352, 352/1. ZPP člen 1, 243.
    odškodninska odgovornost občine - dejanska razlastitev - razlastitev nepremičnine - gradnja ceste - kategorizacija cest - gola lastninska pravica - škoda - odmera odškodnine - izvajanje dokaza z izvedencem gradbene stroke - zastaranje zahtevka za plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino - pisna pripoznava zastarane obveznosti - odpoved zastaranju - pristojnost pravdnega sodišča
    Sama kategorizacija res ne predstavlja škodnega ravnanja, je pa protipravno, če občina kategorizira cesto, ki poteka po zemljišču v zasebni lasti, ne da bi poprej z lastnikom zemljišča sklenila ustrezen pravni posel o prenosu lastninske pravice oziroma poskrbela za razlastitev, torej odvzem ali omejitev lastninske pravice na zemljišču v skladu z zakonom. S kategorizacijo namreč prometna površina pridobi status javne ceste in s tem status javnega dobra. Posledica za dotedanjega lastnika zemljišča je popolna izvotlitev njegove lastninske pravice, saj svoje nepremičnine ne more več imeti v posesti, je uporabljati in z njo razpolagati kot poprej.

    Toženka je tožnika dejansko razlastila, brez nadomestila v naravi ali plačila odškodnine in ne glede na predpisane zakonske pogoje. Takšno toženkino ravnanje je bilo ne samo protipravno, ampak tudi protiustavno.

    Predmet spora v tej pravdi je škoda, ki je tožniku nastala z dejansko razlastitvijo, mimo predpisanega zakonskega postopka. Obravnavanje takšnih zahtevkov spada v pristojnost pravdnega sodišča.

    Odškodninska terjatev za povzročeno škodo zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (prvi odstavek 352. člena OZ). V tožnikovem primeru ta rok teče od kategorizacije ceste v oktobru 2010, kar pomeni, da je do toženkine poravnalne ponudbe že pretekel. Ker pa je toženka v prej navedenem dopisu dejansko pisno pripoznala svojo zastarano obveznost, se je s tem odpovedala zastaranju (prvi odstavek 341. člena OZ). Tožnikova pravica do uveljavljanja odškodnine torej kljub poteku časa ni prenehala.
  • 307.
    VSL Sklep IV Cp 1877/2020
    13.11.2020
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00039764
    DZ člen 157, 161. ZNP-1 člen 100.
    začasne odredbe v družinskih sporih - stiki otrok s starši - način izvrševanja stikov - začasna ureditev stikov - namen regulacijske začasne odredbe - ogroženost otroka - otrokova korist - sprememba okoliščin po izdaji začasne odredbe - izmensko delo - delovni čas - stroški izvajanja stikov z otrokom - stroški prevoza - končna odločba
    Namen začasne odredbe je le v preprečitvi ogroženosti otroka, optimalna ureditev stikov pa je stvar končne odločbe.

    Vsaka sprememba izmenskega dela očeta ne narekuje spremembe začasne odredbe. Režim stikov je dovolj določno urejen (stiki potekajo vsaka dva tedna, ko oče dela dopoldne), da so tudi v času, ko še niso dokončno določeni, stiki urejeni do te mere, da ni mogoče trditi, da je otrok brez stikov z enim od staršev in da mu zato nastaja (nepopravljiva) škoda.
  • 308.
    VSK Sklep I Cp 267/2020
    13.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSK00048060
    ZPP člen 8, 315, 315/1, 339, 339/1, 339/1-14, 339/1-15.. SPZ člen 43, 43/2.
    priposestvovanje nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - vmesna sodba - celovita dokazna ocena - neobrazloženost sodbe - pojem protispisnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Dokazna ocena ni skladna z metodološkim napotkom 8. člena ZPP, ki zahteva, da sodišče odloči na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

    Pri stvarnopravnem zahtevku na ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem ni podlage za uporabo instituta vmesne sodbe.
  • 309.
    VSL Sodba II Cp 1533/2020
    13.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00040559
    ZZZDR člen 12, 51, 59, 59/1, 59/2.
    tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - ugotovitev deleža na skupnem premoženju - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave - opustitev zaslišanja prič - obseg skupnega premoženja - poslovni delež v družbi - poslovni delež zakonca v družbi - podjetniško premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdi - delež na skupnem premoženju
    Premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze ali zunajzakonske skupnosti, je skupno (drugi odstavek 51. člena v zvezi s prvim odstavkom 12. člena ZZZDR).

    Skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti zakoncev ne nastaja več, vendar preneha šele z delitvijo. V skladu z načelom realne subrogacije zato postanejo del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, ki so bile pridobljene s skupnimi sredstvi, čeprav je zakonska skupnost tedaj že prenehala. Razumljivo pa je, da predmet delitve ne morejo biti stvari, ki v času delitve ne obstajajo več.

    Pri delitvi skupnega premoženja velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka (prvi odstavek 59. člena ZZZDR). Zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k pridobitvi skupnega premoženja v drugačnem razmerju. Ugotavljanje višine njunih deležev pa terja celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema in natančno presojo vseh njunih prispevkov. Sodišče pri tem ne upošteva samo dohodkov vsakega zakonca, temveč tudi okoliščine, kot npr. pomoč, ki jo je zakonec dajal drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (drugi odstavek 59. člena ZZZDR).
  • 310.
    VSL Sodba II Cpg 466/2020
    13.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00040275
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-11, 339/2-14, 454, 454/2, 458, 458/1, 495, 495/1. OZ člen 375, 375/1, 381, 435.
    gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - pritožbeno izpodbijanje dejanskega stanja - nedopustni pritožbeni razlogi - izdaja sodbe brez glavne obravnave - zahteva za izvedbo naroka v sporu majhne vrednosti - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - nekonkretizirane pritožbene navedbe - prepoved obrestovanja obresti - procesne obresti
    Skladno z določilom drugega odstavka 454. člena ZPP sodišče v sporu majhne vrednosti izda sodbo brez glavne obravnave, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predložnih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka ni zahtevala. Le če bi sodišče prve stopnje kršilo to določilo, bi bil pritožbeni razlog, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je izdalo sodbo brez obravnave, utemeljen. Da se je to zgodilo, pa pritožnica ne navaja.

    Drži, da po določilu prvega odstavka 375. člena OZ od zapadlih pa neplačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, vendar le, če zakon ne določa drugače. Za procesne obresti pa omenjeni zakon v 381. členu določa, da jih je mogoče zahtevati od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
  • 311.
    VSC Sklep EPVDp 82/2020
    13.11.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00039461
    ZP-1 člen 202e, 202e/2.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve - hujši prekršek
    V okviru odločanja o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja so neupoštevne pritožbene navedbe, v katerih zagovornik pojasnjuje, da je storilec bil v obdobju med junijem in septembrom 2020 v osebni krizi zaradi tragične izgube žene, ki je umrla 16. 7. 2020, da je žalost zaradi izgube žene utapljal v alkoholu, da pa sedaj ne pije več in žalost premaguje drugače, da se trudi postaviti na noge, še posebej ker mora sedaj sam skrbeti za invalidnega otroka, ki potrebuje njegovo pomoč in podporo.
  • 312.
    VSK Sodba I Cp 274/2020
    13.11.2020
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSK00042802
    OZ člen 239, 239/2, 766, 768, 768/3.
    mandatna pogodba - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - odškodninska odgovornost prevzemnika naročila - skrbnost dobrega gospodarja - ravnanje v nasprotju s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika
    Sporna je bila odškodninska odgovornost prevzemnika naročila. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju, ali je toženec ravnal s potrebno skrbnostjo, pravilno upoštevalo vse okoliščine konkretnega primera in materialno pravo pravilno uporabilo.
  • 313.
    VSC Sklep EPVDp 84/2020
    13.11.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC00042327
    ZP-1 člen 22, 22/3, 202č, 42, 42/4.
    izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - zastaranje pregona za prekršek - zastaranje izvršitve sankcije
    V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sklicevanje na 42. člen ZP-1 ne morebiti utemeljeno, saj ta člen ureja zastaranje postopka o prekršku. Oba postopka o prekršku ne le začeta, temveč tudi pravnomočno zaključena v roku manj kot 30 dni od dneva storitve prekrška in je s tem zastaranje postopka o prekršku nehalo teči.
  • 314.
    VSC Sklep EPVDp 83/2020
    13.11.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC00039465
    ZP-1 člen 202d, 202d/4.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - veriženje - pravni pouk
    Res je, da je storilec v sklepu EPVD 683/2017 z dne 3. 3. 2020, s katerim je sodišče prve stopnje glede prvotno izrečenega prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo, da se ne izvrši, ker je storilec izpolnil vse obveznosti, ki mu jih je naložilo sodišče, ni bil poučen, da bo v primeru ponovnega izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predlog za odložitev izvršitve zavržen, če še ne bosta potekli dve leti od izteka preizkusne dobe po prejšnjem sklepu o odložitvi izvršitve, vendar to že po naravi stvari ne more biti pogoj za zakonitost zavrženja novega predloga za odložitev izvršitve po četrtem odstavku 202.d člena ZP-1.
  • 315.
    VSK Sklep CDn 191/2020
    13.11.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00040127
    ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 47, 47/2.. ZNDM-2 člen 8.c, 8.č, 8.d, 8.e, 8.f, 8.g.
    vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - služnost v javno korist - vpisana prepoved odtujitve in obremenitve - ovira za nadaljnje vpise
    Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist, sklenjene med Republiko Slovenijo in lastnikom zemljišč v postopku (predhodnega) sporazumevanja, ni mogoče enačiti z odločbo državnega organa o omejitvi lastninske pravice. Zaradi tega je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis.
  • 316.
    VSK Sodba I Cp 223/2020
    13.11.2020
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSK00039602
    OZ člen 1, 1/2, 5, 7, 8, 14, 15, 16, 49, 49/1, 86, 86/1, 99. ZD člen 138.
    dedna izjava o sprejemu in odstopu dednega deleža - predpostavke za veljavnost pravnih poslov - neveljavnost dedne izjave - ničnost dedne izjave - napake volje - prevara - zloraba zaupanja - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - načelo enake vrednosti dajatev
    Izjava o sprejemu in hkratnem odstopu dednega deleža je nična, volja podati tako izjavo s strani tožnic ni bila podana.
  • 317.
    VSK Sklep CDn 232/2020
    13.11.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00040120
    ZZK-1 člen 40, 40/1-8, 47, 47/2.. ZNDM-2 člen 8.c, 8.č, 8.d, 8.e, 8.f, 8.g.
    vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - neprava stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - služnost v javno korist - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ovira za nadaljnje vpise
    Sklenjena je pogodba namesto razlastitve oz. namesto prisilne ustanovitve služnosti z odločbo, kar pomeni, da ni izdana odločba upravnega organa. Ne gre za situacijo iz 8. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, saj podlaga predlaganemu vpisu ni pravnomočna ali dokončna odločba drugega državnega organa. Pogodbe o ustanovitvi služnosti v javno korist v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku formalno ni mogoče enačiti z odločbo o omejitvi lastninske pravice, zato je vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve ovira za predlagani vpis.
  • 318.
    VSC Sklep EPVDp 80/2020
    13.11.2020
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC00039335
    ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/7.
    odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - prejšnje življenje storilca - zdravniško spričevalo o kontrolnem zdravstvenem pregledu - povratništvo
    Ne držijo pritožbene navedbe, da zgolj na podlagi ugotovljenih okoliščin glede storilčevega prejšnjega življenja, brez izteka preizkusne dobe in oprave edukacije, ni mogoče opraviti negativne prognoze in trditi, da storilec prekrškov ne bo več ponavljal. Ob takem tolmačenju bi namreč sodišče moralo ugoditi vsakemu predlogu za odložitev izvršitve. To bi bilo v očitnem nasprotju tako s samim zakonskim besedilom prvega odstavka 202. d člena ZP-1, ki določa, da „sodišče sme odložiti“, kot tudi s samim namenom ukrepa izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
  • 319.
    VSL Sklep II Cp 1944/2020
    13.11.2020
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00040509
    ZPP člen 111, 333, 333/1, 343.
    rok za pritožbo - pričetek teka roka za pritožbo - zamuda roka za pritožbo - nepodaljšljiv rok - računanje roka - zavrženje pritožbe
    30-dnevni pritožbeni rok je kot zakonski rok nepodaljšljiv. Teči prične od vročitve prepisa sodbe sodišča prve stopnje. Po prvem odstavku 111. člena ZPP se roki računajo po dnevih in ne po delovnih dnevih.
  • 320.
    VSK Sklep CDn 246/2020
    13.11.2020
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK00042804
    ZZK-1 člen 125.b.
    zemljiška knjiga - prepozna pritožba
    Izpodbijani sklep je bil predlagatelju vročen elektronsko skladno s 125.b členom ZZK-1. Pošiljka je bila vročena s fikcijo vročitve dne 6. 10. 2020, elektronsko vložena pritožba z dne 22. 10. 2020 pa se kot prepozna zavrže.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 31
  • >
  • >>