CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00040394
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 63. ZZDej člen 44f.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - pogodba o koncesiji - dostop do storitev - opravljanje zdravstvene storitve - fiksni stroški - uporaba poslovnega prostora - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznih predlogov - nerelevantna dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga pogodbenih določil - metode razlage - jezikovna razlaga - logična razlaga zakona - sistematična razlaga
Tožeča stranka neutemeljeno enači vprašanje opravljenih zdravstvenih storitev in vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev. Če vprašanje števila opravljenih storitev res ne vpliva na obstoj pravice do glavarine, pa nedvomno ne drži, da vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev nima nobene zveze s pravico do glavarine. Zagotavljanje zdravstvenih storitev ne pomeni izvedbe določenega števila zdravstvenih storitev, temveč pomeni zagotavljanje možnosti dostopa potencialnih uporabnikov do izvajalca storitev. V ta namen se je tožeča stranka zavezala, da bo v določenem časovnem okvirju zagotavljala možnost dostopa do zdravstvenih storitev in za ta namen je tudi prejemala glavarino.
Odločitev sodišča prve stopnje se ne nanaša na vprašanje, ali so stroški iz predračuna stroškov všteti v nadomestilo upravitelja. Ker ima glede na vsebino izpodbijanega sklepa procesno legitimacijo za vložitev pritožbe zoper sklep o spremembi predračuna stroškov stečajnega postopka zgolj stranka glavnega postopka, je višje sodišče upraviteljevo pritožbo zavrglo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sklenitev sporazuma
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je direktor tožene stranke sam izpovedal, da je vnesel datum prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v 1. točko sporazuma naknadno po podpisu sporazuma s strani tožnika, kar kaže na to, da ob podpisu sporazuma ni bila podana volja obeh strank oziroma soglasje volj za prenehanje delovnega razmerja z spornim dnem, kar pa je bistvena sestavina sporazuma.
Za preložitev naroka je potrebno storiti dvoje. Sodišču prve stopnje je potrebno poslati opravičilo ter za izostanek imeti opravičljiv razlog. Če je razlog za izostanek zdravstvene narave, mora stranka oziroma druga oseba, ki želi opravičiti svojo odsotnost predložiti ustrezno potrdilo.
zavrnitev zahtevka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nesklepčna tožba - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
Po prvem odstavku 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 22. 10. 2019 pozvalo k dopolnitvi tožbe. Ker se tožeča stranka na poziv ni odzvala, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka, oziroma za sprejem meritorne odločitve (ne bi smelo presojati, ali je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen). Na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP bi moralo nepopolno tožbo zavreči. Ker je bil sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti (ne le v dovolilnem delu) razveljavljen, ni bilo razloga za (ponovno) razveljavitev s strani pravdnega sodišča.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00040382
URS člen 26. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost - prestajanje zaporne kazni - opustitev nadzora nad zaporniki - izvrševanje kazenskih sankcij - obnašanje zapornika - škoda nastala v zvezi z delom - škoda, nastala v pretepu
Za škodo, ki je obsojencu nastala na delu ali v zvezi z delom, odgovarja država, ne glede na to, kje je obsojenec opravljal delo.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - pomanjkljiva trditvena podlaga - zaslišanje zakonitega zastopnika - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - izvenpravdni pobot
Ker izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage strank, tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo direktorja tožene stranke, ki bi naj podrobneje obrazložil način določitve tožniku zaračunanih stroškov.
ZPP člen 334, 334/2. ZVEtL-1 člen 3, 43, 43/1, 43/3, 44, 44/1. ZNP člen 37. ZGJS člen 76.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k več objektom - skupno pripadajoče zemljišče - izključna raba - parkiranje - javna površina - zakonska domneva - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - lastninjenje - umik pritožbe
Ni mogoče pritrditi pritožbenim navedbam, da ZVEtL-1 ne zahteva izključne rabe. Ker predlagateljica zahteva ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tudi pretekla raba zemljišča parc. št. 640/2 ne izkazuje, da so ga za potrebe parkiranja uporabljali izključno stanovalci predmetne stavbe, saj so zemljišče uporabljali tudi drugi stanovalci soseske, ali pa je bilo celo v javni rabi.
Glede pravnega vidika je sodišče pojasnilo, da ni bilo spornih navedb v zvezi z lastninsko pravico na pripadajočem zemljišču. Sodišče zato ni obrazlagalo pridobitve lastninskopravnih upravičenj etažnih lastnikov stavbe na pripadajočem zemljišču z zgodovinsko pravnega vidika, saj je pojasnilo, da se na podlagi prvega odstavka 44. člena ZVEtL-1 šteje, če ni dokazano drugače, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi po določbah 43. člena ZVEtL-1, last lastnika stavbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042199
ZDR-1 člen 179.. ZDR člen ZDR člen 184.. OZ člen OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 352, 365.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 11, 12, 29, 43.. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 190.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - zastaranje
Sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni ugotovilo, kdo je organiziral in nadziral delovni proces, v katerem se je tožnik poškodoval, oziroma pod čigavim nadzorom in po čigavih navodilih je opravljal delo, kar je v primeru zatrjevanih kršitev določb o varnosti in zdravju pri delu na skupnem delovišču odločilnega pomena za odločitev o odškodninski odgovornosti izvajalcev in podizvajalcev (prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 12/2019).
Drugotožena stranka v pritožbi tudi utemeljeno uveljavlja, da je tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe zastaral. Skladno s 352. členom OZ odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok), v vsakem primeru pa zastara v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok). Ker sta obseg premoženjske škode in oškodovalec znana že ob nastanku posamičnega stroška, povezanega z zdravljenjem (prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 182/2013), je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je zastaranje odškodninske terjatve za premoženjsko škodo pričelo teči šele v spornem letu, ko se je bilo tožnikovo zdravstveno stanje po ugotovitvi izvedenca medicinske stroke stabiliziralo.
V obdobjih, ko je bila tožniku ustrezna nega in pomoč zagotovljena v okviru zdravstvenih institucij in zdravilišč, pomoč družinskih članov ni bila potrebna, zato tožnik do odškodnine iz tega naslova ni upravičen.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 19, 19/1.. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje v tujino
Kot izhaja iz prvega odstavka 19. člena Uredbe št. 1393/20071, sodišče (zamudne) sodbe ne more izreči, dokler se ne ugotovi, ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice oziroma ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo in ali je bila v obeh primerih vročitev oziroma dostava opravljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.
ZPP člen 142, 142/4, 274, 274/1.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - osebna vročitev
Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda roka ima za posledico prenehanje pravice po samem zakonu.
Ker tožnik pisanja ni dvignil v roku, mu je bilo po poteku roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku, kar v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP pomeni, da je bila osebna vročitev opravljena.
spor majhne vrednosti - sklenitev naročniškega razmerja - neupravičeno zastopanje - odobritev pravnega posla - naknadna odobritev s konkludentim ravnanjem - izjava volje - dejanska uporaba storitev - plačilo računa - objektivna merila
Za presojo učinkov ravnanja so namreč odločilna objektivna merila, ne pa vsebina, ki jo pripiše ravnanju tista stranka, ki je ravnanje izvedla. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe je neupravičeno zastopana tožena stranka torej izjavila s tem, da je vsak mesec znova sprejela izpolnitev druge pogodbene stranke, tj. tožeče stranke. Prav tako s tem, da je plačala določen znesek, pri čemer - kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče - v tem postopku ob nespornem dejstvu plačila ni navajala, da naj bi s tem plačala tuj dolg.
plačilo odvetniških storitev - aktivna legitimacija - izpodbijanje dokazne ocene - ocena verodostojnosti priče - splošna pravila obligacijskega prava
Ni pravilno materialnopravno naziranje tožene stranke, da ni podlage za stališče o enotnosti premoženja samostojnega podjetnika in fizične osebe, ko gre za presojo aktivne legitimacije. Nasprotno stališče je že zavzeto v sodni praksi, kot je v odgovoru na pritožbo izpostavil tožnik. Iz citirane sodbe izhaja, da je v posledici enovitosti fizične osebe irelevantno, ali je zahtevek postavljen v imenu s.p. ali v imenu "navadne" fizične osebe.
kaznivo dejanje poneverbe - dvig gotovine s transakcijskega računa - poraba sredstev za zasebne namene - opravljanje gospodarske dejavnosti kot znak kaznivega dejanja - prilastitveni namen - posojanje denarja
Ni mogoče deliti prepričanja pritožbe zagovornika obt. N. B., da v obravnavanem primeru družba T. d.o.o. ni opravljala gospodarske dejavnosti in da že iz tega razloga ni mogoče obtožencema očitati storitev kaznivega dejanja poneverbe, ker je v konkretnem primeru šlo le za dvige denarja in posojanja le-tega naprej, saj sredstva, ki so bila na TRR družbe T. d.o.o. niso bila njena sredstva.
Zato je pritrditi pritožbam, da je prvo sodišče pri utemeljevanju prilastitve dvignjene gotovine izhajalo zgolj iz dejstva, da je iz družbe T. d.o.o. denar bil (sicer brez ustrezne pravne podlage za materialne in potne stroške) dvignjen in da je s tem že kaznivo dejanje poneverbe storjeno, ni pa ustrezno kritično analiziralo nadaljnjih ravnanj obeh obtožencev, ko sta zatrjevala in kar so potrdile tudi zaslišane priče, da sta dvignjeno gotovino v navedenih zneskih, ki izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe, tudi izročala osebam v združbi A. G. in ostalih in da naj bi ta gotovina nato znova zaokrožila za dejavnost družbe. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ostalo v tem delu dejansko stanje glede obstoja prilastitvenega namena ugotovljeno nepopolno, zaradi česar je bilo potrebno na podlagi zakonskega pooblastila iz prvega odstavka člena 392 ZKP pritožbam ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo prvemu sodišču v nov postopek.
ZPND člen 3, 21, 21/1, 21/4, 22b, 22b/4. DZ člen 109, 109/1, 109/2, 109/8.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja - nasilje - žrtev nasilja v družini
Sodišče lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Sodišče omeji trajanje takega ukrepa na največ šest mesecev, če je povzročitelj nasilja lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi (četrti odstavek 21. člena ZPND).
posojilna pogodba - vračilo posojila - zastaranje terjatve - priznanje dolga - pretrganje zastaranja terjatve - zastarana terjatev - odpoved zastaranju - pisna pripoznava dolga - vsebina listine - tek zamudnih obresti - prenehanje teka obresti
Vsaka od strank si v bistvenem drugače razlaga dejstvo, ali je z izjavo tožene stranke detektivu, ki jo vsebuje detektivsko poročilo, tožena stranka pripoznala dolg po prvi in po drugi posojilni pogodbi in je posledično s tem takrat prišlo do pretrganja zastaranja za posamezno pogodbo ali ne.
Plačilo toženca, ki ga dokazujejo potrdila o plačilu, na katerih je podpisan posojilodajalkin mož (zdaj tožnik), povsem izpolnjuje pogoje za pravno kvalifikacijo ravnanja kot priznanje dolga po drugem odstavku 364. člena OZ. Kot izhaja iz Komentarja OZ, zakon zgolj primeroma navaja aktivnosti dolžnika, ki lahko pomenijo pripoznavo dolga, pri čemer je bistveno, da je iz konkludentnega ravnanja nesporno razvidna pravna podlaga terjatve, ki jo dolžnik pripozna.
gospodarski spor majhne vrednosti - pogodba o sklenitvi naročniškega razmerja - pogodbena kazen za zamudo - vzrok za zamudo - razbremenitev odgovornosti - breme tveganj - notranja in zunanja tveganja
Edino sporno materialno pravno vprašanje v tej pravdi je, ali protipraven odvzem terminalske opreme, ki je bila v posesti toženke, s strani izvršitelja v izvršilnem postopku, ki je tekel zoper lastnika poslovnih prostorov, v katerem je toženka delala, predstavlja vzrok, za katerega toženka odgovarja. Tako teorija kot sodna praksa razlikujeta med zunanjimi in notranjimi tveganji subjektov pogodbenega razmerja. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, si je pri razmejitvi notranjih in zunanjih vzrokov za neizpolnitev obveznosti mogoče pomagati z oceno, katera od pravdnih strank tveganje, iz katerega izvira vzrok za škodo, lažje obvladuje, ter katera od njiju škodo lažje sanira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039754
ZPP člen 13, 206.
izvenzakonska zveza - skupno in posebno premoženje - pridobitev skupnega premoženja - lastninska pravica - stvarnopravni zahtevek - določitev solastniških deležev - tožba na izpraznitev nepremičnine - predhodno vprašanje - diskrecijska pravica - pospešitev postopka - prekinitev postopka
Ker toženka zatrjuje pridobitev solastninske pravice na podlagi skupne gradnje in dogovora ter zatrjuje tudi pridobitev skupnega premoženja in zahteva določitev deležev na njem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo tako v tem postopku kot v postopku pred okrožnim sodiščem treba izpeljati dokaj obširen dokazni postopek in bi bilo neekonomično in nesmotrno, da bi ga sodišči izvajali v obeh postopkih. Zato z reševanjem predhodnega vprašanja v tu obravnavanem postopku ne bi prišlo do pospešitve postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00040270
ZPP člen 495. OZ člen 592, 597, 598, 598/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico - določila splošnih pogojev - povrnitev škode - zavarovanje odgovornosti - škoda na stanovanjskem objektu zaradi izlitja vode - nenadni in presenetljivi dogodek - škoda na premičninah - najemna pogodba - tretja oseba - najemnik - odgovornost za stvarne napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od najemne pogodbe
S SP se je toženka zavezala jamčiti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu (tožnici) zaradi nenadnega, presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima med drugim za posledico tudi škodo na stvareh. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem toženke, da najemnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. S tem, ko je tožnica sporno stanovanje oddala v najem, v smislu SP ni postala tretja oseba, to pa ni postal niti najemnik. Najemnik stanovanje uporablja zato, ker mu ga je tožnica oddala v najem. S sklenitvijo najemne pogodbe pa ni postal lastnik. Le če bi se to zgodilo, bi bilo najemnika mogoče šteti za tretjega v smislu 1. točke 1. člena SP.
Najemnik ima v razmerju do zavarovalnice z vidika SP enak položaj, kot zavarovanec sam; da se šteje, slikovito povedano, za „podaljšano roko lastnika stanovanja“, torej za zavarovanca samega.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 257/2, 260. ZPP člen 274, 274/1.
napotitev dedičev na pravdo - neveljavnost oporoke - oporočno razpolaganje - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj izven stečaja - pravna korist za vložitev tožbe
Tožnica je bila napotena na pravdo s sklepom zapuščinskega sodišča, kar pa ne pomeni, da pravdno sodišče ne more presojati, ali je podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe (prvi odstavek 274. člena ZPP).