ZPP člen 142, 142/4, 274, 274/1.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
zavrženje tožbe - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - osebna vročitev
Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, na katerega pazi sodišče po uradni dolžnosti. Zamuda roka ima za posledico prenehanje pravice po samem zakonu.
Ker tožnik pisanja ni dvignil v roku, mu je bilo po poteku roka pisanje puščeno v hišnem predalčniku, kar v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP pomeni, da je bila osebna vročitev opravljena.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/2.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Dejstvo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo z enim od naročnikov, ne dokazuje reorganizacije delovnega procesa pri toženi stranki niti utemeljenosti odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnici kot edini delavki. Ker tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved, je odpoved nezakonita.
poškodba - poškodba zapestja - dva škodna dogodka - invalidnost - odškodnina - prepozne navedbe - nova poškodba
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sam tožnik do druge pripravljalne vloge nikoli ni omenjal, da bi prišlo do dveh škodnih dogodkov, ampak je šlo za en škodni dogodek, pri katerem pa je potem v posledici pooperativnega zapleta dne 25. 11. 2015, in sicer zaradi zloma ploščice na radialni strani bila potrebna ponovna operacija. S tem pa dogodka z dne 25. 11. 2015 ni mogoče označiti kot nov škodni dogodek.
zavrnitev zahtevka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nesklepčna tožba - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
Po prvem odstavku 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 22. 10. 2019 pozvalo k dopolnitvi tožbe. Ker se tožeča stranka na poziv ni odzvala, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka, oziroma za sprejem meritorne odločitve (ne bi smelo presojati, ali je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen). Na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP bi moralo nepopolno tožbo zavreči. Ker je bil sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti (ne le v dovolilnem delu) razveljavljen, ni bilo razloga za (ponovno) razveljavitev s strani pravdnega sodišča.
Toženka v pritožbi neutemeljeno izpostavlja, da je tožnik opravljal delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, tako da bi se eventualno prikrajšanje lahko ugotavljalo šele po koncu referenčnega obdobja, ki traja eno leto. V tožbi je tožnik opredelil prikrajšanje pri nadurah za posamezni mesec, toženka pa navedb o daljšem referenčnem obdobju ni podala pravočasno, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo ugovor toženke, da je bilo tožniku nadurno delo že plačano s preplačilom iz naslova dnevnic in iz naslova letnega dopusta, saj izvedeni dokazi dogovora niso potrdili.
Za preložitev naroka je potrebno storiti dvoje. Sodišču prve stopnje je potrebno poslati opravičilo ter za izostanek imeti opravičljiv razlog. Če je razlog za izostanek zdravstvene narave, mora stranka oziroma druga oseba, ki želi opravičiti svojo odsotnost predložiti ustrezno potrdilo.
ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - lahkomiselnost - neskrbnost - posojilo - slabo finančno stanje dolžnika - slabo premoženjsko stanje dolžnika - podatki o dolžnikovem premoženju - ovira za odpust obveznosti - nedovoljene pritožbene novote
Tako upnikovo ravnanje ni ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se ukvarja s posojanjem denarja. Takega upnika institut ovire za odpust obveznosti ne varuje, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi te domneve za obstoj ovire za odpust obveznosti.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2, 57, 57/4, 57/4-7.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik na misiji ni bil nikoli prost delovnih obveznosti 24 ur skupaj. Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik večino dni v tednu od štiri do osem ur dnevno usposabljal kurdske varnostne sile (t. i. pešmerge), na preostale dneve pa se je pripravljal na usposabljanje kurdskih varnostnih sil, kar je trajalo od pol ure do treh ur dnevno, ali pa je v okviru svoje specializacije za zveze usposabljal ostale pripadnike v skupini in nemške kolege, kar je trajalo od štiri do pet ur dnevno.
spor majhne vrednosti - sklenitev naročniškega razmerja - neupravičeno zastopanje - odobritev pravnega posla - naknadna odobritev s konkludentim ravnanjem - izjava volje - dejanska uporaba storitev - plačilo računa - objektivna merila
Za presojo učinkov ravnanja so namreč odločilna objektivna merila, ne pa vsebina, ki jo pripiše ravnanju tista stranka, ki je ravnanje izvedla. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe je neupravičeno zastopana tožena stranka torej izjavila s tem, da je vsak mesec znova sprejela izpolnitev druge pogodbene stranke, tj. tožeče stranke. Prav tako s tem, da je plačala določen znesek, pri čemer - kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče - v tem postopku ob nespornem dejstvu plačila ni navajala, da naj bi s tem plačala tuj dolg.
Po spremenjeni prvostopni sodbi je tožniku za zlom čolnička desnega zapestja odmerjena odškodnina v skupnem znesku 14.000,00 EUR, kar znaša okrog 12 povprečnih neto plač za mesec julij (mesec izdaje sodbe) 2020.
umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - vrnitev dela plačane sodne takse
Ker je do umika pritožbe prišlo pred izdajo odločbe o vloženi pritožbi, je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP umik pritožbe vzelo na znanje.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - pomanjkljiva trditvena podlaga - zaslišanje zakonitega zastopnika - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - izvenpravdni pobot
Ker izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage strank, tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo direktorja tožene stranke, ki bi naj podrobneje obrazložil način določitve tožniku zaračunanih stroškov.
V postopku ni sporno, da tožba na ugotovitev stavbne pravice predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v tem pravdnem postopku o porušitvi objekta in izročitvi nepremičnin tožnici oziroma njeni pravni naslednici, sporno pa je, ali naj sodišče predhodno vprašanje rešuje samo v tem postopku, ali naj počaka na rešitev v matičnem postopku.
Sodišče pri odločanju o tem, ali naj postopek prekine ali pa naj predhodno vprašanje reši samo, nima diskrecijske pravice, saj se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZPND člen 3, 21, 21/1, 21/4, 22b, 22b/4. DZ člen 109, 109/1, 109/2, 109/8.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja - nasilje - žrtev nasilja v družini
Sodišče lahko naloži povzročitelju nasilja, ki živi ali je živel v skupnem gospodinjstvu z žrtvijo, da mora stanovanje v skupni uporabi prepustiti žrtvi v izključno uporabo v obsegu, kot ga je imel v uporabi sam. Sodišče omeji trajanje takega ukrepa na največ šest mesecev, če je povzročitelj nasilja lastnik, solastnik ali skupni lastnik stanovanja v skupni uporabi (četrti odstavek 21. člena ZPND).
plačilo sodne takse - uspeh v pravdi - zavezanec za plačilo - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Tožnica je v postopku uspela, sodna taksa za pritožbo pa predstavlja del pravdnih stroškov, katere morajo tožnici skladno z določili ZPP po načelu uspeha v pravdi povrniti toženci. Ker gre za stroške pravdnega postopka, toženci ne morejo biti oproščeni plačila stroškov nasprotne stranke. Razlika je le v tem, da če tožnica ne bi bila oproščena plačila takse in bi jo ob vložitvi tožbe morala plačati, bi jo toženci v okviru stroškov postopka, ker so pravdo izgubili, morali vrniti njej, zdaj pa jo morajo vrniti v proračun.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039754
ZPP člen 13, 206.
izvenzakonska zveza - skupno in posebno premoženje - pridobitev skupnega premoženja - lastninska pravica - stvarnopravni zahtevek - določitev solastniških deležev - tožba na izpraznitev nepremičnine - predhodno vprašanje - diskrecijska pravica - pospešitev postopka - prekinitev postopka
Ker toženka zatrjuje pridobitev solastninske pravice na podlagi skupne gradnje in dogovora ter zatrjuje tudi pridobitev skupnega premoženja in zahteva določitev deležev na njem, pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi bilo tako v tem postopku kot v postopku pred okrožnim sodiščem treba izpeljati dokaj obširen dokazni postopek in bi bilo neekonomično in nesmotrno, da bi ga sodišči izvajali v obeh postopkih. Zato z reševanjem predhodnega vprašanja v tu obravnavanem postopku ne bi prišlo do pospešitve postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00040270
ZPP člen 495. OZ člen 592, 597, 598, 598/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - zavarovančev zahtevek zoper zavarovalnico - določila splošnih pogojev - povrnitev škode - zavarovanje odgovornosti - škoda na stanovanjskem objektu zaradi izlitja vode - nenadni in presenetljivi dogodek - škoda na premičninah - najemna pogodba - tretja oseba - najemnik - odgovornost za stvarne napake - zakupnikove pravice, če ima stvar kakšno napako - odstop od najemne pogodbe
S SP se je toženka zavezala jamčiti za škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu (tožnici) zaradi nenadnega, presenetljivega dogodka (nesreče), ki izvira iz dejavnosti, lastnosti in pravnega razmerja, navedenega v polici in ki ima med drugim za posledico tudi škodo na stvareh. Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem toženke, da najemnika ni mogoče šteti za tretjo osebo. S tem, ko je tožnica sporno stanovanje oddala v najem, v smislu SP ni postala tretja oseba, to pa ni postal niti najemnik. Najemnik stanovanje uporablja zato, ker mu ga je tožnica oddala v najem. S sklenitvijo najemne pogodbe pa ni postal lastnik. Le če bi se to zgodilo, bi bilo najemnika mogoče šteti za tretjega v smislu 1. točke 1. člena SP.
Najemnik ima v razmerju do zavarovalnice z vidika SP enak položaj, kot zavarovanec sam; da se šteje, slikovito povedano, za „podaljšano roko lastnika stanovanja“, torej za zavarovanca samega.
posojilna pogodba - vračilo posojila - zastaranje terjatve - priznanje dolga - pretrganje zastaranja terjatve - zastarana terjatev - odpoved zastaranju - pisna pripoznava dolga - vsebina listine - tek zamudnih obresti - prenehanje teka obresti
Vsaka od strank si v bistvenem drugače razlaga dejstvo, ali je z izjavo tožene stranke detektivu, ki jo vsebuje detektivsko poročilo, tožena stranka pripoznala dolg po prvi in po drugi posojilni pogodbi in je posledično s tem takrat prišlo do pretrganja zastaranja za posamezno pogodbo ali ne.
Plačilo toženca, ki ga dokazujejo potrdila o plačilu, na katerih je podpisan posojilodajalkin mož (zdaj tožnik), povsem izpolnjuje pogoje za pravno kvalifikacijo ravnanja kot priznanje dolga po drugem odstavku 364. člena OZ. Kot izhaja iz Komentarja OZ, zakon zgolj primeroma navaja aktivnosti dolžnika, ki lahko pomenijo pripoznavo dolga, pri čemer je bistveno, da je iz konkludentnega ravnanja nesporno razvidna pravna podlaga terjatve, ki jo dolžnik pripozna.