CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00040355
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. KZ-1 člen 143, 143/2, 143/7.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - potek preizkusnega obdobja - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe - zakonska rehabilitacija - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - objektivni elementi kaznivega dejanja - zloraba osebnih podatkov - kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - neobrazložena odločitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Izpodbijani sklep sicer pravilno navaja, da je že ustaljeno stališče sodne prakse, da se določba 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP razlaga tako, da med kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo ne sodijo samo tista kazniva dejanja, ki so uvrščena izrecno v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo (23. in 24. poglavje KZ-1), temveč tudi tista, ki jih zakonodajalec sicer v ti poglavji ni umestil, vendar pa so po svojih objektivnih elementih podobna elementom kaznivih dejanj, ki so umeščena v poglavji kaznivih dejanj zoper premoženje ali gospodarstvo. To pa pomeni, da mora sodišče v vsakem konkretnem primeru presoditi ali gre dejansko za tako kaznivo dejanje. Po ugotovitvah višjega sodišča te presoje sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni napravilo, saj je navedlo le, da gre po njegovem stališču za kaznivo dejanje, ki ima elemente kaznivega dejanja zoper premoženje in gospodarstvo. Te svoje odločitve pa ni z ničemer argumentirano obrazložilo. Na podlagi tako pavšalnega zaključka sodišča prve stopnje in sklicujoč se le na podatke iz kazenske evidence, brez da bi pri tem sploh pridobilo in vpogledalo v kazensko sodbo, s čimer bi ugotovilo okoliščine konkretnega primera in kaznivega dejanja, za katerega je bil dolžnik pravnomočno obsojen, zavrnitve predloga za odpust obveznosti ni mogoče utemeljiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040393
OZ člen 239, 239/2, 311, 312, 312/1, 435. ZPP člen 213, 319, 319/3, 338, 338/1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 355, 355/1.
materialnopravni pobot - prenehanje obveznosti zaradi predpravdnega pobota - pogoji za pobot terjatev - priznanje terjatve - zapadlost terjatve - zmotna uporaba materialnega prava - opredelitev do navedb stranke - ugovor procesnega pobota - nasprotna tožba - določnost zahtevka - materialno procesno vodstvo - nasprotje med razlogi in izrekom - izjava volje - zaslišanje strank - pravica do kontradiktornosti - nerelevantna dejstva - pomanjkljiva trditvena podlaga
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njene trditve, da račun ne more biti podlaga odškodninske terjatve in da je tožeča stranka v dopisu izjavila voljo, da ne plača toženi stranki prej, preden ji ona ne prizna in plača svojih zapadlih obveznosti. S takim stališčem tožeče stranke se pritožbeno sodišče strinja, saj izhaja iz dopisa z dne 17. 5. 2018. S tem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da je na dan izjave o pobotu 18. 5. 2018 terjatev tožene stranke do tožeče stranke že zapadla v plačilo. To pa pomeni, da pogoji za medsebojni pobot terjatev s pobotno izjavo niso bili izpolnjeni. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka na podlagi materialnopravnega predpravdnega pobotanja. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je tudi tožena stranka vtoževano terjatev priznala le posredno, torej v smislu mirne rešitve spora, če njej tožeča stranka prizna odškodnino za škodo, ki ji jo je povzročila s prekoračitvijo dogovorjenih rokov dobave. V to smer pa očitno soglasje volj pogodbenih strank ni bilo doseženo, kar pa hkrati pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v razlogih sodbe obravnavati tudi druge trditve tožene stranke, ki so bile usmerjene zoper utemeljenost zahtevka tožeče stranke.
Trditve tožeče stranke, da je šlo za dopis s cinično naravo, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo. V obvestilu posredovana izjava volje ni v ničemer izražena cinično. Kakšen odnos do zahtevka tožene stranke je pri tem imela oseba, ki je napisala navedeno izjavo, pa ni pomembno. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tudi dokaz z zaslišanjem tožeče stranke o tem, ali je pri zapisu imela v mislih kaj drugega od tistega, kar je zapisala. Sicer pa tožeča stranka ni niti trdila, da je v zapisu dopisa mogoče iz kakšne zapisane besede ali znaka razbrati, da tožeča toženi stranki sporoča, da ni zamujala, da toženi stranki ni mogla nastati nobena škoda, ali da ji v nobenem primeru ne bo plačala odškodnine. V konkretnem primeru je namreč pomembno, katero sporočilo je doseglo naslovnika. Doseglo ga je tisto, ki je bilo zapisano v dopisu.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - procesni rok - sodne počitnice / poletno poslovanje - sodne počitnice - tek rokov - interventni ukrepi - vročanje
Vročitve sodnega pisanja v času poletnega poslovanja ni mogoče šteti za neopravljeno. Ravno nasprotno! Vročitev sodnega pisanja v tem času ima za posledico le zamik pričetek teka procesnega roka na prvi naslednji dan po izteku poletnega poslovanja. Ker se je po 83. členu ZS-M in 67. členu ZIUOOPE poletno poslovanje (prej-sodne počitnice) leta 2020 izteklo 15. avgusta, je v okoliščinah konkretnega primera, ko je bilo sodno pisanje vročeno 31. 7. 2020, pritožbeni 30. dnevni rok pričel teči 16. 8. 2020. Do skrajšanja sodnih počitnic v letu 2020 (po ZS-M - poletnega poslovanja) na čas od 1. avgusta do 15. avgusta z ZIUOOPE je prišlo zaradi omilitve škodljivih posledic rednega izvajanja sodne oblasti zaradi epidemije COVID-19. Za pritožničino stališče, da ji sodno pisanje po 15. 7. 2020 ne bi smela biti poslano temveč šele po 17. 8. 2020 ni zakonske podlage, saj novelirani 83. člen ZS-M, veljaven od 25. 7. 2020 vročanja sodnih pisanj v ne nujnih zadevah v času poletnega poslovanja ne prepoveduje. Ker je bila vročitev dne 31. 7. 2020 opravljena zakonito pritožba v tej smeri ne more biti uspešna.
kabelska retransmisija glasbenih del - plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - spor zaradi plačilo nadomestila za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - tarifa SAZAS - zakonske zamudne obresti - običajen avtorski honorar - plačilo odvetniških stroškov - zastaranje
Sodišče prve stopnje je ustrezno upoštevalo in utemeljilo materialnopravno stališče, oblikovano v praksi pritožbenega sodišča, da je (drugače kot v primeru kabelske retransmisije glasbe v TV programih) v primeru kabelske retransmisije glasbe v RA programih pravno praznino mogoče zapolniti z naslonitvijo na (zadnje) pogodbeno dogovorjene cene - 0,03 EUR na naročnika RA programov.
Sodišče prve stopnje je razumelo, da je potrebno ugotoviti ali je nasprotovanje reviziji, v posledici katere se je štelo, da je ta umaknjena, tisto protipravno ravnanje, ki je povzročilo sedaj vtoževano škodo, ker je tožeči stranki s tem onemogočeno, da bi se ugotovila utemeljenost tožbenega zahtevka glede ničnosti Pogodbe o prodaji in odstopu terjatve z dne 5. 10. 2007 in utemeljenost povračilnega zahtevka v višini 715.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, poplačilo po sodbi pa bi prejela na podlagi sodne poravnave A. d.o.o. - v stečaju oziroma sedaj tožeča stranka.
Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da upravitelj na podlagi 102. člena ZFPPIPP odškodninsko odgovarja le upnikom stečajnega postopka in da bi moralo ugotoviti, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke in da je upnik iz vzajemno neizpolnjene pogodbe, temeljijo na pritožbenih novotah, za katere pritožba ne pove, zakaj jih ni mogla podati pred sodiščem prve stopnje, zato jih pritožbeno sodišče ne sme obravnavati (337. člen ZPP).
Zmotno je pričakovanje pritožbe, da bo sodišče prve stopnje ob izostanku kakršnekoli trditve o tem, da je tožeča stranka izločitveni upnik prvotožene stranke oziroma, da je med njima sklenjena vzajemno neizpolnjena pogodba, ugotavljalo obstoj teh dejstev. Predvsem pa jih ne sme, saj bi kršilo razpravno načelo iz 7. člena ZPP.
zahteva za obrazloženost ugovora - obrazloženost ugovora - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - predložitev dokaza
Dolžnik se sklicuje na lastno evidenco, vendar te ne priloži niti ne navaja, zakaj je ne bi mogel priložiti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da za osrednjo trditev, da so obveznosti dolžnika poravnane, ni predložil dokaza, zato ugovora ni šteti za obrazloženega.
spor majhne vrednosti - sklenitev naročniškega razmerja - neupravičeno zastopanje - odobritev pravnega posla - naknadna odobritev s konkludentim ravnanjem - izjava volje - dejanska uporaba storitev - plačilo računa - objektivna merila
Za presojo učinkov ravnanja so namreč odločilna objektivna merila, ne pa vsebina, ki jo pripiše ravnanju tista stranka, ki je ravnanje izvedla. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe je neupravičeno zastopana tožena stranka torej izjavila s tem, da je vsak mesec znova sprejela izpolnitev druge pogodbene stranke, tj. tožeče stranke. Prav tako s tem, da je plačala določen znesek, pri čemer - kot je pravilno obrazložilo prvostopenjsko sodišče - v tem postopku ob nespornem dejstvu plačila ni navajala, da naj bi s tem plačala tuj dolg.
KZ-1 člen 197.. ZPP člen 206, 362, 383.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 111, 111/1, 111/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - kaznivo dejanje šikaniranje na delovnem mestu
Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Ugotovitev odgovornosti stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v obravnavanem delovnem sporu. To je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina delovnopravnega dejanskega stanja. Resničnost in utemeljenost tožničinih trditev (da je tožena stranka vršila nad njo mobbing) se v delovnem sporu presoja ne glede na kazensko odgovornost stranskega intervenienta za očitano kaznivo dejanje (čeprav se nanaša na iste dogodke).
V ponovnem sojenju prvostopenjsko sodišče ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev, pomembnih za presojo, ali je bila tožnica žrtev trpinčenja na delovnem mestu v smislu četrtega odstavka 7. člena ZDR-1, kljub ugotovitvi Vrhovnega sodišča RS v razveljavitvenem sklepu, da se sodišči (v razveljavljenih sodbah) sploh nista ukvarjali z bistvenim vprašanjem, ali je kritika (direktorja v zvezi z delom tožnice na področju vodenja postopkov izvršbe oziroma službe izterjave, katere vodja je bila) presegla meje dopustnega in ali je prešla na osebno raven, postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva in kljub temu, da je VS RS s tem v zvezi podalo natančne napotke sodišču prve stopnje glede dopolnitve dejanskega stanja in dokazne ocene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO VARSTVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00040394
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZZVZZ člen 63. ZZDej člen 44f.
pogodba o izvajanju programa zdravstvenih storitev - pogodba o koncesiji - dostop do storitev - opravljanje zdravstvene storitve - fiksni stroški - uporaba poslovnega prostora - izpodbijanje dokazne ocene - zavrnitev dokaznih predlogov - nerelevantna dejstva - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - pravilna uporaba materialnega prava - razlaga pogodbenih določil - metode razlage - jezikovna razlaga - logična razlaga zakona - sistematična razlaga
Tožeča stranka neutemeljeno enači vprašanje opravljenih zdravstvenih storitev in vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev. Če vprašanje števila opravljenih storitev res ne vpliva na obstoj pravice do glavarine, pa nedvomno ne drži, da vprašanje zagotavljanja zdravstvenih storitev nima nobene zveze s pravico do glavarine. Zagotavljanje zdravstvenih storitev ne pomeni izvedbe določenega števila zdravstvenih storitev, temveč pomeni zagotavljanje možnosti dostopa potencialnih uporabnikov do izvajalca storitev. V ta namen se je tožeča stranka zavezala, da bo v določenem časovnem okvirju zagotavljala možnost dostopa do zdravstvenih storitev in za ta namen je tudi prejemala glavarino.
kaznivo dejanje poneverbe - dvig gotovine s transakcijskega računa - poraba sredstev za zasebne namene - opravljanje gospodarske dejavnosti kot znak kaznivega dejanja - prilastitveni namen - posojanje denarja
Ni mogoče deliti prepričanja pritožbe zagovornika obt. N. B., da v obravnavanem primeru družba T. d.o.o. ni opravljala gospodarske dejavnosti in da že iz tega razloga ni mogoče obtožencema očitati storitev kaznivega dejanja poneverbe, ker je v konkretnem primeru šlo le za dvige denarja in posojanja le-tega naprej, saj sredstva, ki so bila na TRR družbe T. d.o.o. niso bila njena sredstva.
Zato je pritrditi pritožbam, da je prvo sodišče pri utemeljevanju prilastitve dvignjene gotovine izhajalo zgolj iz dejstva, da je iz družbe T. d.o.o. denar bil (sicer brez ustrezne pravne podlage za materialne in potne stroške) dvignjen in da je s tem že kaznivo dejanje poneverbe storjeno, ni pa ustrezno kritično analiziralo nadaljnjih ravnanj obeh obtožencev, ko sta zatrjevala in kar so potrdile tudi zaslišane priče, da sta dvignjeno gotovino v navedenih zneskih, ki izhajajo iz izreka izpodbijane sodbe, tudi izročala osebam v združbi A. G. in ostalih in da naj bi ta gotovina nato znova zaokrožila za dejavnost družbe. Zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča ostalo v tem delu dejansko stanje glede obstoja prilastitvenega namena ugotovljeno nepopolno, zaradi česar je bilo potrebno na podlagi zakonskega pooblastila iz prvega odstavka člena 392 ZKP pritožbam ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter vrniti zadevo prvemu sodišču v nov postopek.
zavrnitev zahtevka - vsebinsko obravnavanje tožbe - nesklepčna tožba - pravdni postopek, ki sledi izvršilnemu postopku na podlagi verodostojne listine - predlog za izvršbo kot tožba - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavrženje tožbe - povrnitev pravdnih stroškov
Po prvem odstavku 180. člena ZPP mora tožba obsegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katera tožeča stranka opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo, in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga. Sodišče prve stopnje je tožečo stranko z dopisom z dne 22. 10. 2019 pozvalo k dopolnitvi tožbe. Ker se tožeča stranka na poziv ni odzvala, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za vsebinsko obravnavanje tožbenega zahtevka, oziroma za sprejem meritorne odločitve (ne bi smelo presojati, ali je tožbeni zahtevek (ne)utemeljen). Na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP bi moralo nepopolno tožbo zavreči. Ker je bil sklep o izvršbi s strani izvršilnega sodišča v celoti (ne le v dovolilnem delu) razveljavljen, ni bilo razloga za (ponovno) razveljavitev s strani pravdnega sodišča.
poškodba - poškodba zapestja - dva škodna dogodka - invalidnost - odškodnina - prepozne navedbe - nova poškodba
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sam tožnik do druge pripravljalne vloge nikoli ni omenjal, da bi prišlo do dveh škodnih dogodkov, ampak je šlo za en škodni dogodek, pri katerem pa je potem v posledici pooperativnega zapleta dne 25. 11. 2015, in sicer zaradi zloma ploščice na radialni strani bila potrebna ponovna operacija. S tem pa dogodka z dne 25. 11. 2015 ni mogoče označiti kot nov škodni dogodek.
Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 7, 7/1, 19, 19/1.. ZPP člen 277, 318.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje v tujino
Kot izhaja iz prvega odstavka 19. člena Uredbe št. 1393/20071, sodišče (zamudne) sodbe ne more izreči, dokler se ne ugotovi, ali je bilo pisanje vročeno na način, ki je po pravu zaprošene države članice predpisan za vročanje pisanj v notranjih postopkih osebam, ki se nahajajo na ozemlju te države članice oziroma ali je bilo pisanje dejansko dostavljeno tožencu ali je bilo dostavljeno na naslov, kjer ima toženec stalno prebivališče, na drug način, predviden s to uredbo in ali je bila v obeh primerih vročitev oziroma dostava opravljena dovolj zgodaj, da je toženec lahko pripravil svojo obrambo.
umik pritožbe - čas vložitve umika pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - vrnitev dela plačane sodne takse
Ker je do umika pritožbe prišlo pred izdajo odločbe o vloženi pritožbi, je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 334. člena ZPP umik pritožbe vzelo na znanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00042199
ZDR-1 člen 179.. ZDR člen ZDR člen 184.. OZ člen OZ člen 131, 131/1, 131/2, 150, 352, 365.. Pravilnik o varstvu pri nakladanju in razkladanju tovornih motornih vozil (1966) člen 11, 12, 29, 43.. Pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali (1969) člen 190.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč - zastaranje
Sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku ni ugotovilo, kdo je organiziral in nadziral delovni proces, v katerem se je tožnik poškodoval, oziroma pod čigavim nadzorom in po čigavih navodilih je opravljal delo, kar je v primeru zatrjevanih kršitev določb o varnosti in zdravju pri delu na skupnem delovišču odločilnega pomena za odločitev o odškodninski odgovornosti izvajalcev in podizvajalcev (prim. sklep Vrhovnega sodišča VIII Ips 12/2019).
Drugotožena stranka v pritožbi tudi utemeljeno uveljavlja, da je tožbeni zahtevek za povračilo premoženjske škode za obdobje treh let pred vložitvijo tožbe zastaral. Skladno s 352. členom OZ odškodninska terjatev zastara v treh letih, odkar je oškodovanec izvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil (subjektivni rok), v vsakem primeru pa zastara v petih letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok). Ker sta obseg premoženjske škode in oškodovalec znana že ob nastanku posamičnega stroška, povezanega z zdravljenjem (prim. sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 182/2013), je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je zastaranje odškodninske terjatve za premoženjsko škodo pričelo teči šele v spornem letu, ko se je bilo tožnikovo zdravstveno stanje po ugotovitvi izvedenca medicinske stroke stabiliziralo.
V obdobjih, ko je bila tožniku ustrezna nega in pomoč zagotovljena v okviru zdravstvenih institucij in zdravilišč, pomoč družinskih članov ni bila potrebna, zato tožnik do odškodnine iz tega naslova ni upravičen.
spor majhne vrednosti - izpodbijanje dokazne ocene - pomanjkljiva trditvena podlaga - zaslišanje zakonitega zastopnika - nadomestitev pomanjkljive trditvene podlage - izvenpravdni pobot
Ker izvedba dokazov ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage strank, tožena stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni zaslišalo direktorja tožene stranke, ki bi naj podrobneje obrazložil način določitve tožniku zaračunanih stroškov.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2, 57, 57/4, 57/4-7.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnik na misiji ni bil nikoli prost delovnih obveznosti 24 ur skupaj. Pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik večino dni v tednu od štiri do osem ur dnevno usposabljal kurdske varnostne sile (t. i. pešmerge), na preostale dneve pa se je pripravljal na usposabljanje kurdskih varnostnih sil, kar je trajalo od pol ure do treh ur dnevno, ali pa je v okviru svoje specializacije za zveze usposabljal ostale pripadnike v skupini in nemške kolege, kar je trajalo od štiri do pet ur dnevno.
Za preložitev naroka je potrebno storiti dvoje. Sodišču prve stopnje je potrebno poslati opravičilo ter za izostanek imeti opravičljiv razlog. Če je razlog za izostanek zdravstvene narave, mora stranka oziroma druga oseba, ki želi opravičiti svojo odsotnost predložiti ustrezno potrdilo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 118/2.. ZDSS-1 člen 34.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodna razveza - denarno povračilo
Dejstvo, da je tožena stranka odpovedala pogodbo z enim od naročnikov, ne dokazuje reorganizacije delovnega procesa pri toženi stranki niti utemeljenosti odpovedi pogodb o zaposlitvi tožnici kot edini delavki. Ker tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved, je odpoved nezakonita.