SPZ člen 9, 43. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-5, 339/2-8, 339/2-14.
pridobitev lastninske pravice na delu nepremičnine - sosporništvo na aktivni strani - stvarna legitimacija - kršitev metodološkega napotka - kršitev pravice do izjave - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - predpostavke za priposestvovanje - dobra vera - dokazovanje z indici - ureditev meje v upravnem postopku
Vsaka sodba mora imeti razloge o odločilnih dejstvih (pravno relevantnih dejstvih), to je za sprejem odločitve relevantnem dejanskem stanju in pravnih normah. Kadar sodišče ugodi zahtevku, se mora argumentirano opredeliti do vseh ugovorov tožene stranke, s katerimi ta izpodbija razloge tožeče stranke, in obratno. Pri ugotavljanju in obrazložitvi dejanskega stanja mora sodišče slediti metodološkemu napotku iz 8. člena ZPP, torej presoditi vsak dokaz posebej, vse dokaze skupaj in upoštevati uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov; izvedbo posameznih dokazov lahko zavrne, vendar mora zavrnitev ustrezno obrazložiti. V nasprotnem primeru krši pravico stranke do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba ne zadosti v celoti zgoraj povzetim načelom.
Na aktivni (tožniški) strani ne poznamo nujnega sosporništva. V primeru, če bi se izkazalo, kar zatrjuje toženec, da tožnica ni edina dedinja po pokojnem A. A. in da je sporna parcela skupna lastnina treh dedičev, to sicer ne bi vplivalo na procesno legitimacijo tožnice, pač pa na njeno stvarno legitimacijo – po materialnem pravu namreč solastnik ali skupni lastnik ne more zahtevati, da se ugotovi njegova izključna lastninska pravica na solastni ali skupnolastni stvari.
Pravnomočna ureditev meje v upravnem postopku ne ustvarja učinka pravnomočno razsojene stvari (res iudicata), pač pa domnevo močnejše pravice, ki jo mora tisti, ki zatrjuje drugačno mejo od katastrske, utemeljiti z ustreznimi trditvami in dokazi.
Dobra vera je pravni pojem, ki bi ga morala sodba napolniti z ustreznimi dejanskimi okoliščinami; posestnik je dobroveren, če ne ve ali ne more vedeti, da stvar ni njegova. Za zaključek o njegovi zmoti o lastništvu ni dovolj le ugotovitev, da ni vedel, komu stvar pripada, temveč mora biti zmota opravičljiva.
odškodninska odgovornost delavca - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni rok - objektivni rok
Odgovornost toženke ima drugačno materialnopravno podlago kot odgovornost pogodbenega partnerja. Navedeno pomeni, da se toženka s prelaganjem odgovornosti na pogodbenega partnerja ne more uspešno razbremeniti svoje odgovornosti. Bistvena je ugotovitev, da so bili zneski iz naslova blagajne vzajemne pomoči in potni stroški na škodo tožeče stranke, neupravičeno in po krivdi toženke izplačani njej in ostalim zaposlenim na njihove transakcijske račune. Zato pooblastilo in kršitev obveznosti iz pogodbe o opravljanju računovodskih storitev v škodo tožeče stranke niso v zvezi z razlogi odškodninske odgovornosti toženke in posledično za odločitev niso pomembni.
pripor - preizkus pripornih razlogov ob reševanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - znižanje kazni - kazen zapora
Utemeljen sum, da je obtoženec storil v prejšnji točki navedeni kaznivi dejanji, izhaja iz pravnomočne obtožnice ter nepravnomočne obsodilne sodbe. Ne gre spregledati, da je bila obtožencu za obravnavano kaznivo dejanje hude telesne poškodbe določena kazen eno leto in štiri mesece zapora, za kaznivo dejanje ropa pa eno leto in pet mesecev zapora, ki je bila po odločitvi pritožbenega sodišča sicer znižana, medtem ko je bil obtoženec storitve kaznivega dejanja protipravnega odvzema prostosti oproščen. To pa je privedlo do izreka nižje enotne kazni, vendar pa ne v tolikšnem obsegu, da ne bi bilo mogoče več zastopati stališča o sorazmernosti pripora v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico obtoženca do njegove osebne svobode.
Obtožencu očitano kaznivo dejanje protipraven odvzem prostosti, po prvem odstavku 133. člena KZ-1, stori kdor koga protipravno zapre, ima zaprtega ali mu kako drugače omeji svobodo gibanja. Kazenskopravna dobrina, ki jo varuje inkriminacija v navedeni zakonski določbi, je osebna svoboda gibanja. Zato je standard ustrezno omejene svobode gibanja iz prvega odstavka 133. člena KZ-1 izpolnjen takrat, ko oseba mesta kjer je zadržana, ne more zapustiti ali pa tega ne more storiti na razumen način.
Iz njegove izpovedi na glavni obravnavi, ki je bila namenjena razjasnjevanju tega vprašanja, je namreč mogoče ugotoviti, da je oškodovanec imel še en ključ stanovanja na nočni omarici, da je zanj vedel in da je iz stanovanja odšel šele po kakšni uri, ker je med tem časom iskal zdravstveno izkaznico. Pri tem pa je imel težave, saj sta storilca stanovanje precej razmetala in na tla pometala več predmetov. Slednje je razvidno tudi iz spisu priloženih fotografij, iz katerih pa izhaja tudi to, da se je nočna omarica na kateri je bil ključ, nahajala ob postelji, na kateri je bil oškodovanec pretepen. Ker pa je zanj vedel, je več kot očitno, da pri njegovem iskanju ni imel nobenih težav, kar tudi sam ne zatrjuje. Razlog za to, da je iz stanovanje odšel šele čez približno eno uro, pa ni v tem, da iz zaklenjenega stanovanje ne bi mogel oditi, ampak v iskanju zdravstvene kartice. Zato je sodišče druge stopnje v tem delu sledilo pritožbam obeh pritožnikov, da z zaklepanjem oškodovanca v stanovanje in z odvzemom ključa, svoboda oškodovančevega gibanja ni bila omejena na način, da stanovanja ne bi mogel zapustiti, kar je z rezervnim ključem tudi uspešno storil in odšel po zdravniško pomoč ter na policijo.
spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - nevložitev tožbe - nadaljevanje zapuščinske obravnave - zakonito dedovanje - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prijava terjatve - pravica iz zapuščine
Zaradi spornih vprašanj, kaj spada v zapuščino, ki jih pritožba izpostavlja v zvezi z darilno pogodbo, sta bila zapustnikov oče in sestra na podlagi 1. točke prvega odstavka 212. člena ZD napotena na pravdo zoper zapustnikovo mater, vendar tožbe nista vložila. Prvostopno sodišče je zato po četrtem odstavku 213. člena ZD pravilno nadaljevalo zapuščinski postopek in odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, glede na podatke, kot jih izkazuje zemljiška knjiga.
Ker so terjatve do zapuščine (oziroma zapustnika) predmet obligacijskega prava (dolgovi zapustnika niso pravice iz zapuščine), lahko upnik svojo terjatev uveljavlja le v pravdi zoper dediče. Izjema bi bila, če bi vsi dediči soglasno priznali terjatev, kar pa se v predmetnem primeru ni zgodilo.
spor majhne vrednosti - izrecna zahteva za izvedbo naroka - dopustne pripravljalne vloge
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe gre v obravnavanem primeru za spor majhne vrednosti. Postopek v sporu majhne vrednosti pa je v Zakonu o pravdnem postopku urejen v posebnem poglavju in nekoliko drugače od rednega postopka. Postopek v sporu majhne vrednosti tako praviloma poteka na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (prvi odstavek 450. člena ZPP). Sodišče pa lahko izda odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oz. pripravljalne vloge ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa ni zahtevala izvedbe naroka (drugi odstavek 454. člena ZPP). Na vse to je bila tožena stranka tekom postopka tudi jasno opozorjena s pozivom naj odgovori na vlogo (dopolnitev tožbe) tožeče stranke z dne 15. 7. 2020, ki ga je prejela 16. 7. 20202. Z vročitvijo dopolnitve tožbe in pripravljalne vloge tožeče stranke in pozivom, da nanje odgovori pa je imela tožena stranka vse možnosti za izjasnitev o navedbah in dokazih tožeče stranke in je to možnost tudi izkoristila. Imela pa je tudi možnost zahtevati izvedbo naroka, česar pa ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00040643
OZ člen 619, 626, 626/1, 635, 635/2, 636, 640.
podjemna pogodba - predmet podjemne pogodbe - čiščenje bolniških prostorov - podjemnikove obveznosti - obveznost izvršiti delo - način izvedbe del - zahtevana izobrazba - odgovornost za napake izvršenega posla - obligacija rezultata - stvarne napake - grajanje napak - pravočasnost grajanja napake - zahtevek na znižanje plačila - trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - tek zakonskih zamudnih obresti
Iz prvega odstavka 626. člena OZ izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. To pomeni, da v kolikor se pogodbeni stranki dogovorita glede načina izvajanja storitev, ki so predmet podjemne pogodbe, in je izvajalcu znan specifično izražen končni interes naročnika, je izvajalec pri načinu izvajanja svojih storitev vezan na dogovorjen način izvajanja storitev in je z njim omejen. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni nepravilnost v izpolnitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049510
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1, 324/1-3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. ZPrCP člen 30, 30/6.
predrzna vožnja v cestnem prometu - oblika krivde - naklep - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - subjektivna zavest storilca
Kaznivo dejanje po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 je podano, če storilec vozi predrzno in brezobzirno, naklepno krši najmanj eno izmed cestnoprometnih pravil, ki so določena v treh alinejah te točke, in je hkrati njegov naklep podan tudi do konkretne ogrozitvene posledice (neposredna nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe), ki jo s takšno vožnjo povzroči (vzročna zveza).
Ugotoviti je potrebno, da se je obdolženec zavedal (možnosti) 1) da vozi pod vplivom alkohola, 2) da je na avtocesto zapeljal na izvoz oziroma, da vozi po avtocesti po vozišču, ki je namenjeno vožnji v nasprotno smer in 3) da s takšno vožnjo konkretno ogroža življenje ali telo udeležencev cestnega prometa. Po ugotovljeni zavestni sestavini pa je potrebno presoditi, ali je storilec takšno vožnjo in neposredno ogrozitev hotel (direktni naklep) ali nanju vsaj pristal (eventualni naklep). Z vidika obdolženčevega odnosa do očitane vožnje po avtocesti v nasprotni smeri je zato ključno, česa se je obdolženec zavedal in kaj je hotel v trenutku, ko je na izvozu zapeljal na avtocesto.
ZKP člen 26, 26/1, 28, 28/1, 28/2, 28/3. KZ-1 člen 160, 160/1, 160/2.
krajevna in stvarna pristojnost - posebna pravila - objava na spletni strani - objava v tisku - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbami, da kraj, kjer je bil spis natisnjen, ne pomeni kraja, kjer se nahaja tiskalnik zasebnega tožilca oziroma kjer si je zasebni tožilec natisnil sporni članek, na podlagi tega pa zasebno tožbo vložil pri Okrožnem sodišču v Mariboru kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču, ker dejanje ni bilo storjeno s tiskom, temveč z objavo na spletu in zato že pojmovno ne pride v poštev razlaga po kraju "fizičnega tiska", temveč je upoštevaje določbi tretjega in prvega odstavka 28. člena ZKP šteti kot kraj, kjer je bil spis natisnjen (vnesen na splet) kraj, kjer je izdajatelj objavil sporni članek na spletu, to pa je kraj sedeža izdajatelja.
ZIZ-UPB4 člen 17, 55, 55/1,56.. ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
izvršba na podlagi izvršilnega notarskega zapisa - prekinitev izvršilnega postopka - predhodno vprašanje v izvršilnem postopku
Upoštevaje dejstvo, da ugotavljanje ničnosti izvršilnega naslova kot predohodnega vprašanja v okviru izvršilnega postopka ni dopustno, o tem vprašanju pa med strankami postopku vzporedno že teče ločen pravdni postopek, izvršilno sodišče v okviru podanega ugovora dolžnikov v določbi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nima ustrezne podlage za prekinitev predmetnega postopka. Dolžnikoma je v tem primeru sodno varstvo v izvršilnem postopku (ob izkazanih pogojih) zagotovljeno v okviru določb ZIZ o odlogu izvršbe (71. člen ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00039750
ZKZ člen 1. ZPP člen 359.
zemljiška knjiga - kmetijsko zemljišče - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pretežnostni kriterij - pogoji prodaje - razpolagalna sposobnost - sprememba lastništva nepremičnine - prepoved reformatio in peius
Sama izdaja zemljiškoknjižnega dovolila še ne pomeni spremembe lastništva na nepremičninah. Zemljiškoknjižno dovolilo šele daje možnost, da bo lahko kupec (tožnik) poskusil z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ali bo pri tem uspešen ali ne, pa ne more biti vprašanje, ki bi vplivalo na odločitev sodišča, ko gre za uveljavljanje tožbenega zahtevka na izdajo zemljiškoknjižnega dovolila (na podlagi veljavne prodajne pogodbe). Če kupec (tožnik) pri vpisu lastninske pravice na nepremičninah ne bo uspešen, ker bo vpis zavrnjen, ker izdajatelj zemljiškoknjižnega dovolila ni lastnik nepremičnine, bo lahko na podlagi sodbe še vedno zahteval ustrezne nadomestke in vse sankcije, ki izvirajo iz neupravičene neizpolnitve pogodbene obveznosti.
preživljanje otroka - preživninska obveznost - potrebe upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - varstveni dodatek k invalidski pokojnini - bolezen starša - otroški dodatek
Oče z lastnim dohodkom ne more pokriti niti stroška eksistenčnega minimuma, zato je njegovo preživljanje vsaj delno odvisno od države. Varstvenega dodatka, ki ga prejema oče, ni mogoče obravnavati kot del preživninskih zmožnosti, tako kot se tudi otroški dodatek ne odšteva od nepokritih materialnih potreb otrok. Otroški dodatek je prejemek, namenjen zadovoljevanju potreb družine, v kateri otrok živi in se po razpadu družine vedno odmeri na novo, zato se bo odmerjena preživnina upoštevala tudi pri odmeri novega otroška dodatka.
pogoji za obogatitveni zahtevek - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Delo tožnika, ki ga je opravil v vtoževanem obdobju na kmetiji ob upravičenem pričakovanju, da bo nepremičnina pripadala njemu, se je namreč odražalo v ohranitvi premoženja pokojne in s tem je tožnik deloval v korist vseh dedičev, hkrati pa je bil tožnik prikrajšan, ker se ni uresničila podlaga, ki je bila za delo v korist tožnika obljubljena s strani pokojne.
Že zato, ker je bila izpodbijana zamudna sodba razveljavljena, je bilo treba razveljaviti tudi odločitev o stroških postopka kot stranski terjatvi, ki je vezana na odločitev o glavni stvari. Nastalo procesno situacijo je namreč treba obravnavati enako, kot da bi sodišče prve stopnje z eno odločbo hkrati odločalo o glavni stvari in o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00040378
OZ člen 190, 190/3. ZOdv člen 19. Odvetniška tarifa (2015) člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 20, 20-1, 38, 38/1, 38/4, 38/4-1.
odmera pravdnih stroškov - sklep o stroških - nagrada za delo odvetnika - odvetniška tarifa - predpravdni zahtevek - pojasnila o uporabi tarife - neupravičena pridobitev
Okoliščina, da je bil zahtevek poslan pooblaščencu, ki je toženo stranko zastopal v pravdnem postopku, iz katerega izvira v tej pravdi obravnavani zahtevek, in kasneje v tem postopku, ne pa sami stranki, ob tem ko pritožnica niti ne trdi, da je pooblaščenec o zahtevku ni seznanil, ni razlog za nepriznanje nagrade za opravilo, ki ga je pooblaščenka tožeče stranke nedvomno opravila.
Razlage OT, ki jo sprejme OZS, sodišče ni dolžno upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00039751
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 355. URS člen 22, 25.
gradnja - solastnina na nepremičnini - razdelitev solastnine - pravni posel - dogovor o uporabi - nepremičnina - dejanska raba - soglasje za gradnjo - pretekla raba - razdelitev v naravi - vzpostavitev prejšnjega stanja - varstvo lastninske pravice - šikanozno ravnanje - zemljiška knjiga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neobrazložena dokazna ocena - neobrazložena zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšna dokazna ocena - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pritožbe
Da bi bila solastnina razdeljena, bi bil potreben ustrezen pravni posel, ki bi bil nato tudi evidentiran v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje ne pojasni, kako in na podlagi katerih dokazov je ugotovilo, da dogovor velja samo za postavitev hiše, ne pa tudi za morebitne nadaljnje gradbene posege na parceli. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem samo nekajkrat zapiše, da je dokazni postopek prepričljivo potrdil, da sta se pravdni stranki dogovorili za izgradnjo vsaka svoje hiše na eni in drugi parceli, ne pa tudi, da sta se dogovorili za dovoljenje za postavitev vseh nadaljnjih morebitnih objektov kjerkoli na eni ali drugi parceli. Iz načina uporabe, kot je razviden iz navedb strank in ugotovitev sodišča, ko npr. vsaka pravdna stranka uporablja izključno parcelo, na kateri ima hišo, ko druga drugi ne posegata na parcelo, na kateri ima druga hišo, bi namreč lahko izhajalo tudi drugače.
Kot je razvidno iz sodbe, sodišče prve stopnje res ni obrazložilo, zakaj te priče ni zaslišalo. Vse kar je zapisalo o zavrnitvi dokaznega predloga je, da dokaz ni potreben in relevanten, ker je bilo dejansko stanje z izvedenimi dokazi dovolj razjasnjeno za odločitev. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna obrazložitev zavrnitve dokaza preveč pavšalna in da hkrati pomeni vnaprejšnjo dokazno oceno, ki pa ni dopustna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00039799
ZPP člen 206, 328. ZNP člen 37.
solastnina na nepremičnini - delitev solastnine - razdelitev v naravi - raba nepremičnine - način uporabe - souporaba - zemljišče - namembnost zemljišča - tržna vrednost zemljišča - izvedenec geodetske stroke - skica - cenilec - prekinitev postopka
Medsebojna razmerja bodo dokončno razrešena z odločitvijo v postopku delitve solastne stvari in v tem okviru tudi poračunana vrednostna neravnotežja.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga nasprotne udeleženke za prekinitev postopka do zaključka postopka za delitev solastnine. Gre namreč za postopka z različnim ciljem, v obravnavanem gre za začasno ureditev spornih razmerij glede rabe stvari, v postopku za razdružitev solastnine pa bo solastninska skupnost prenehala obstajati, s tem pa tudi nadaljnja potreba po urejanju solastniških razmerij.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00040777
ZIL-1 člen 47, 123, 123/1, 123/1-a, 123/1-b, 123/2, 123/2-b, 123/2-c. ZIZ člen 38, 239. URS člen 14, 22, 23.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - kršitev intelektualnih pravic - blagovna znamka - figurativna znamka - znamka z ugledom - vizualna primerjava - verjetnost zmede v javnosti - težko nadomestljiva škoda - neizvršljiv predlog
Verjetnost zmede, ki jo mora sodišče pri presoji vizualne podobnosti upoštevati vsekakor prevlada nad slušno podobnostjo.
V zvezi s prekrivanjem dveh elementov, ki nimata razlikovalnega učinka in sta opisna, to je beseda TOWEL in besedna zveza TO GO, je treba ugotoviti, da se takšni znamki, kjer obstajajo še dodatni, četudi ne prevladujoči elementi, ne moreta šteti za podobni.
Upnik zatrjuje, da njegova znamka ni le figurativna, temveč figurativna znamka z besednim elementom. Ne glede na to, pa ima nesporno upnik zaščiteno le figurativno znamko oziroma sestavljeno znamko, kar sicer povsem jasno pripelje le do varstva zgolj določene kombinacije elementov (besednih in slikovnih skupaj), ne pa tudi do varstva samega opisnega elementa, ki je del te kombinacije.
Niso utemeljene pritožbene trditve, da se težko nadomestljiva škoda izraža s tem, da je upnik primoran konkurirati nekomu, ki je globalna multinacionalna družba z lastno distribucijsko, prodajno in marketinško infrastrukturo in visokimi finančnimi možnostmi. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje pritožbenemu očitku, da bi sodišče moralo upoštevati, da se blago ne trži le na slovenskem trgu, ampak ga tržijo tudi številne druge tuje družbe iz skupine S. na tujih trgih.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da del predlagane začasne odredbe, s katerim naj bi sodišče dolžniku naložilo, da pozove ostale družbe v skupini S., da prenehajo s svojimi dejanji, ni izvršljiv. Dolžnik namreč ne more vplivati na ravnanje drugih samostojnih gospodarskih družb. Dolžniku ni mogoče naložiti dejanja, ki ga ne more opraviti in mu zagroziti z denarno kaznijo, če bo kršil izdano začasno odredbo.
DZ člen 290. ZZZDR člen 105, 105/3. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2, 254/3, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - dejansko stanje - okoliščine iz družinskega življenja - izvedenec kot sodnikov pomočnik - dvom v pravilnost in popolnost mnenja - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - razlogi za postavitev novega izvedenca
Prednost matere je v tem, da je bolj kritična do konfliktov s svojim bivšim partnerjem, da vanje deklice ne vpleta in je s tem psihično ne obremenjuje, kar pomeni, da ima do nje več empatije in bolj upošteva njene potrebe. Z očetom je pripravljena sodelovati in je od njega tudi učinkovitejša pri postavljanju zahtev do deklice. Deklica je na mamo navezana, čustveno ji je bližje in si želi biti več pri njej. Okoliščina, da sta obe ženskega spola in da je zato mati ustrezen identifikacijski model, je le ena od okoliščin, ki so tehtnico, komu dodeliti varstvo in vzgojo deklice, nagnilo v smeri matere. Ker je deklica zaupana v varstvo in vzgojo materi in je zato mati tista, ki sprejema odločitve v zvezi z dnevnimi potrebami deklice, ji mora oče izročiti tudi dekličino zdravstveno izkaznico.
Zakaj sodišče ni angažiralo novega izvedenca je ustrezno obrazložilo. Izvedensko mnenje je sinteza ugotovitev, pridobljenih na podlagi intervjuja vsakega od staršev in deklice, psihodiagnostičnih preizkusov, psiholoških pregledov ter opazovanja odnosov. Nestrinjanje z ugotovitvami v izvedenskem mnenju in zasledovanje drugačne interpretacije ugotovljenih okoliščin ne predstavljajo utemeljenega razloga za postavitev novega sodnega izvedenca.