brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodni postopek - izvensodno reševanje sporov - kršitev pacientovih pravic
Določba 70. člena ZPacP se ne nanaša na postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic (ki je predmet tožnikove prošnje in s tem tega upravnega spora), temveč na postopek z zahtevo za drugo obravnavno, ki (drugače kot postopek o zahtevi za prvo obravnavo) poteka po formaliziranem postopku pred za to posebej ustanovljenim organom in ki ureja postopek izvensodnega poravnavanja pred tem organom oziroma postopek v zvezi z mediacijo. Enako velja za določbo 75. člena ZPacP, na katero se tožnik prav tako smiselno sklicuje v tožbi. Zakonodajalec tako ni uredil pristojnosti za izvensodno poravnavanje sporov že v okviru postopka o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic.
Po povedanem postopek o zahtevi za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic ni postopek sodnega varstva v smislu drugega odstavka 1. člena in prvega odstavka 7. člena ZBPP. Zato je pravilna toženkina presoja, da BPP za ta postopek ni mogoče dodeliti.
ZDDV-1 člen 39, 39/3, 39/4. ZFPPIPP člen 289, 289/2.
davek na dodano vrednost (DDV) - popravek obračunanega DDV - popravek davčne osnove za obračun DDV - stečajni postopek - prijava terjatve - preizkus terjatev v stečajnem postopku - neplačana terjatev - stroški stečajnega postopka
Definicija terjatev po ZFPPIPP, ki razlikuje po vsebini med dvema vrstama terjatev, po katerem se terjatve iz naslova stroškov stečajnega postopka, za kar gre po vsebini neplačanih terjatev v obravnavanem primeru (po ugotovitvi davčnega organa se obravnavane neplačane terjatve obravnavajo po ZFPPIPP kot občasni strošek stečajnega postopka), ki se ne prijavljajo v stečajnem postopku in kjer do njihovega plačila lahko pride tožnik tudi v izvršilnem postopku (3. točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Zaradi takšne narave neplačanih terjatev tožnika, ni izpolnjen pogoj za popravek obračunanega DDV na podlagi četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1, ker ne gre za priznane terjatev v stečajnem postopku.
V zadevi ni sporno, da terjatev velja za prijavljeno v stečajnem postopku in da se nahaja v končnem seznamu preizkušenih terjatev. Sporna je pravna narava navedenih neplačanih terjatev, torej ali gre za upniško terjatev ali pa bo plačana kot strošek stečajnega postopka. Ker gre po ZFPPIPP za slednje in ne za priznane terjatve, ki jih je prijavil tožnik v postopku prisilne poravnave oziroma v stečajnemu postopku in ni priznana v stečajnem postopku kot upniška terjatev, tožnik nima prav, ko meni, da je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 39. člena ZDDV-1, in zato tudi ni potrebno, da bi bila tovrstna terjatev, ki ni bila priznana po ZFPPIP, posebej navedena v ZDDV-1 kot izjema.
ZInfV člen 6, 6/2, 7. Uredba o določitvi bistvenih storitev in podrobnejši metodologiji za določitev izvajalcev bistvenih storitev (2019) člen 7, 15. ZUP člen 214.
trg finančnih instrumentov - upravljanje - merila - upravni akt - upravni postopek - kršitev pravil postopka - pomanjkljiva obrazložitev
Tožena stranka izpodbijanega akta ni izdala po procesnih pravilih upravnega postopka. Dejansko stanje v tej zadevi ni bilo ugotavljano po enem od postopkov iz ZUP-a (skrajšanem ali posebnem ugotovitvenem), tožnica o postopku ni bila obveščena, ni imela možnosti sodelovati v postopku odločanja in izpodbijani sklep tudi ne vsebuje sestavin odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP. Čeprav je tožena stranka odločala s sklepom, pa z njim ni odločila zgolj o procesnem vprašanju temveč o obveznostih tožnice, posledično bi sklep moral imeti sestavine odločbe, kot jih določa 214. člen ZUP.
ZUS-1 člen 58, 58/3. ZUP člen 171, 171/1, 179, 179/3.
javni razpis - izpolnjevanje pogojev - neporavnane zapadle obveznosti prijavitelja - javna listina - zavrnitev tožbe - glavna obravnava
Glede na pogoje javnega razpisa je tožena stranka (ob podanem soglasju tožeče stranke v prijavi na javni razpis) lahko pridobila podatke od FURS kot uradne podatke o ne/izpolnjevanju finančnega pogoja s strani prijaviteljev. Pri tem je ugotovila, da ima tožeča stranka neporavnane zapadle finančne obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 EUR ali več na dan oddaje vloge). Podane tožbene navedbe in predloženi dokazili le potrjujejo, da tožeča stranka ob vložitvi vloge na zadevni razpis dejansko ni imela poravnanih obveznosti za nazaj (za leto 2018), kar je sicer ugotovila in popravila sama, vendar pa je bilo to že po oddani vlogi na zadevni javni razpis.
Na narok za glavno obravnavo nobena od pravilno vabljenih strank ni pristopila, kakor tudi ne podala opravičila za svoj izostanek, zato sodišče naroka ni opravilo, temveč je o zadevi odločilo na seji.
Davčni organ in posledično tudi sodišče v postopku davčne izvršbe ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnih naslovov niti preverjati postopka do njegove izdaje. Izvršilni naslovi so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.
Ker tožnik kot dolžnikov dolžnik ni ravnal v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim je bila zarubljena dolžnikova terjatev do njega kot dolžnikovega dolžnika, je prvostopenjski organ pravilno izdal odločbo, s katero je dolžnikovemu dolžniku naložil, da plača znesek, enak znesku zarubljene terjatve, ki bi jo moral po sklepu o izvršbi plačati na predpisane račune.
ZMZ-1 člen 51, 51-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici
Na podlagi meril, določenih v Uredbi Dublin III, je odgovorna država članica za obravnavanje tožnikove prošnje Norveška, kjer pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in nevarnostjo nečloveškega ali poniževalnega ravnanja na Norveškem ni. Zgolj z opravo osebnega razgovora na državo članico ne preide odgovornost za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - samovoljna zapustitev azilnega doma - pravni interes
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora, saj je azilni dom samovoljno zapustil 5. 5. 2022 in se vanj ni vrnil. Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in novi dokazi - novi dokazi in nova dejstva
Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev oziroma predložil takšnih novih dokazov, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen.
Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - test javnega interesa
Namen prosilca in njegova vloga sta lahko v prvi vrsti pomembna z vidika presoje, ali je zakonska omejitev uresničevanja pravice dostopa do informacij javnega značaja dopustna, pa tudi v okviru presoje, ali je kljub zakonski omejitvi dostopa do informacij javnega značaja mogoče dovoliti dostop do zahtevane informacije, ker za razkritje obstaja javni interes. Zato bolj ko je vloga upravičenca povezana z obveščanjem javnosti o zadevah, ki so v širšem javnem interesu (novinarji, nevladne organizacije, varuhi javnega interesa, znanstveni raziskovalci...), večji je vpliv morebitnih omejitev dostopa do zahtevanih informacij na učinkovito izvrševanje pravice do svobode izražanja.
Institut začasne odredbe v upravnem sporu ureja ZUS-1, ki je v razmerju do ZIZ, ki sicer ureja tudi pravila za zavarovanje terjatev, lex specialis.
O zahtevi za izdajo začasne odredbe v upravnem sporu je mogoče odločati le, če je tožba vložena in če izpolnjuje procesne predpostavke za meritorno obravnavo v upravnem sporu.
Ker tožnica obstoja posojilnega razmerja v konkretnem postopku ni uspela dokazati, tudi zneskov, ki so bili v letu 2011 s strani pravne osebe nakazani na njen račun, s posojilom ni mogoče povezati. Te dohodke je davčni organ pravilno obdavčil.
Za tožnico je sporno, da niso bili priznani stroški odgovora na nasprotno tožbo, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa naveden kot razlog, da brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena v zadevi po nasprotni tožbi. S tem v zvezi tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je od združitve zadev priznala vse stroške, povezane z združeno zadevo. Vendar pa iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sta bila spisa združena že dne dne 7. 10. 2016, odgovor na nasprotno tožbo, za katerega stroški niso bili priznani, pa je bil vložen šele kasneje, dne 21. 11. 2016, torej po združitvi obeh zadev. Po presoji sodišča so tako očitki tožnice v tem delu utemeljeni.
Zavrnitev stroškov, povezanih v povezavi z zahtevo za izdajo začasne odredbe, v obrazložitvi sklepa ni obrazložena. Navedeno je le to, da tožena stranka teh stroškov ni priznala, ni pa pojasnjeno, iz katerih razlogov.
brezplačna pravna pomoč - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nespremenjene okoliščine - zavrženje ponovne prošnje
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ s sklepom zahtevo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene obveznosti. Enako ravna organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
verifikacija stare devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - prenos sredstev na privatizacijski račun - dokazno breme
Izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu z EKČP in tudi z Ustavo RS in da je zato izvedba ugotovitvenega postopka z ugotavljanjem, ali je tožnik aktivno sodeloval in po svoji volji prenesel devizna sredstva s hranilne knjižice na privatizacijski račun, je nepotrebna.
Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije /.../ Republika Slovenija skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
ZŠtip-1 člen 13, 43, 43/2. ZVis člen 33, 33/1. ZUP člen 9.
štipendija - štipendija za študijski obisk v tujini - vpis na fakulteto - šolanje - bistvena kršitev določb upravnega postopka
Tožničina vloga na javnem razpisu je bila zavrnjena, ker naj ne bi izpolnjevala pogoja, da mora biti vlagatelj pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisan v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja 1. ali 2. bolonjske stopnje, v okviru katere uveljavlja pravico do štipendije. V obravnavnem primeru je sporno, kdaj je bila tožnica prvič vpisana na program, v okviru katerega se prijavlja za študijski obisk (splošna medicina). Upravni organ ni razpolagal s podatki o prvem vpisu tožnice, zato je po uradni dolžnosti vlogledal v podatke eVŠ, pri tem pa tožnici, preden je izdal odločbo, ni dal možnosti, da se o tem izjavi, zaradi tega je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
Zaradi enakega dostopa vseh prijavljenih kandidatov na javni razpis morajo biti določila slednjega jasna in nedvoumna, zato se po presoji sodišča morebitnih pomanjkljivosti razpisa v pritožbenem postopku ne more dopolnjevati.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - neizplačane devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - zahteva za presojo ustavnosti
Do odprave protiustavnosti tretje povedi prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, se vročanje pisanj v upravnem sporu zoper odločitev Sklada Republike Slovenije za nasledstvo, javnega sklada, v postopku verifikacije neizplačane stare devizne vloge na podlagi Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08, če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik po pozivu sodišča v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, opravlja po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.
Tožena stranka je šele k odgovoru na tožbo predložila dokument, ki je bil podlaga za njeno odločitev. Tožena stranka s tem ne more sanirati nezakonitosti odločbe, saj z odgovorom na tožbo razlogov izpodbijanega akta ni možno dopolnjevati, kakor tudi ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti glede uresničevanja pravice stranke glede izjave oziroma obrambe v upravnem postopku. Prav tako tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni razčistila neskladij med izjavo A. A. na obrazcu zahteve in med k zahtevi priloženimi dokazili (kopije hranilnih knjižic). Odločitev tožene stranke je tako obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ta pa narekuje odpravo odločbe.
ZMZ-1 člen 2, 2/11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 78, 78/1. ZUP člen 214.
mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - državljan države članice EU - stranka v postopku - obrazložitev odločbe
Tožena stranka je nepravilno uporabila materialno pravo in sicer načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami EU iz določil členov 2 in 4(3) Pogodbe EU oziroma ni uporabila Protokola št. 24 k Temeljnim pogodbam EU in tudi ni dala tožniku možnosti, da bi se pred uradno osebo organa, ki je pristojen za odločanje o prošnji za mednarodno zaščito, izrekel o razlogih, zaradi katerih naj bi ga bilo strah pred preganjanjem v izvorni državi, s čimer je kršila tudi njegovo pravico do izjave oziroma obrambe kot splošnega pravnega načela v pravu EU.
dovoljenje za opravljanje dejavnosti - pritožba - nepopolna in nerazumljiva vloga - odprava pomanjkljivosti - aktivna legitimacija
V pritožbi zoper izdano odločbo je bilo v glavi pomotoma navedeno, da jo vlaga A. A., ki je zakoniti zastopnik društva, saj je bilo iz vsebine pritožbe jasno, da jo vlaga društvo (tožnik). Organ bi pri obravnavi pritožbe, ki v glavi omenja A. A., po vsebini pa se nanaša na tožnika – društvo, kateremu je bila dne 6. 6. 2019 izdana odločba, ob tej opisani dejanski situaciji pritožbo obravnavati kot nerazumljivo (nejasno) v smislu 67. člena ZUP in vlagatelja pozvati, da pomanjkljivosti vloge v roku, ki bi mu ga določil, odpravi.
žalitev - žalitev upravnega organa - žalitev uradne osebe - žalitev v vlogi - načelo sorazmernosti
Upravni organ mora pri odločanju o kaznovanju po 111. členu ZUP v vsakem primeru upoštevati načelo sorazmernosti glede razmerja do svobode govora in predvsem do pravice do navajanja kot dela pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.
inšpekcijski ukrep - ukrep občinskega inšpektorja - poseg v cestno telo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Na naroku za glavno obravnavo je tožnik na fotografijah, ki so del upravnega spisa zadeve (priloga dopisa z 19. 9. 2018 in priloga zapisnika o opravljenem inšpekcijskem pregledu s 24. 9. 2018), pokazal, na katerem delu predmetne občinske poti je odstranil fini asfalt ter ponovno poudaril, da je šlo za odstranitev v dolžini 8 m in širini na začetku 10 cm, v 8 m pa je bila širina 0 cm.
Iz izpodbijane in drugostopenjske odločbe ni razvidno, kako je inšpekcijski organ prišel do zaključka, da je tožnik odstranil "cca 20 m asfalta“, niti tega sodišče ne more preveriti na podlagi podatkov upravnega spisa zadeve, zato je utemeljen tožnikov ugovor nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.