varstvo okolja - ogrožena živalska vrsta - procesne predpostavke - pravna korist - zavrženje tožbe
Ureditev upravnega spora po ZUS-1 temelji na pravnem varstvu položaja posameznika, kar pomeni, da lahko tožnik v njem uveljavlja le svojo (subjektivno) pravico ali pravno korist. Zato 3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 določa zavrženje tožbe, v kateri tožnik ne varuje lastnega pravnega položaja, temveč pravice ali pravne koristi koga drugega ali splošne interese. To namreč pomeni, da ne zahteva pravnega varstva, kakršnega mu zagotavlja upravni spor oziroma ne izkazuje pravovarstvene potrebe. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev tožbi pomenila zanj konkretno in neposredno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi s tožbo izboljšal svoj pravni položaj.
brezplačna pravna pomoč - dohodek prosilca - zmotna uporaba materialnega prava
Toženka v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnik vložil prošnjo 18. 3. 2022, torej že v času, ko je bil kot osnovni znesek minimalnega dohodka določen znesek 421,89 EUR. Tožnik zato pravilno opozarja, da bi morala toženka ugotavljati, ali njegov povprečni trimesečni dohodek presega 843,78 EUR in ne 804,36 EUR, pri čemer sodišče dodaja, da to velja pod pogojem, da je tožnik samska oseba, česar toženka v izpodbijani odločbi ni ugotovila, je pa za tožnika očitno nesporno.
promet z gozdovi - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Podatki zemljiške knjige so javni in izkazujejo lastniško stanje nepremičnin. V skladu z 8. členom ZZK-1 velja načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Kar je vpisano v zemljiško knjigo, velja. Kar torej ni vpisano, ne velja oziroma ne obstaja. Upravni organ se je torej skladno z načelom zaupanja v zemljiško knjigo iz 8. člena ZZK-1 glede vprašanja lastništva zemljišč utemeljeno zanesel na podatke zemljiške knjige v času sklenitve predmetnega pravnega posla.
Služnost ni relevanten podatek za ugotavljanje predkupne pravice po 47. členu ZG. V postopku odobritve pravnega posla upravni organ v okviru svojih pristojnosti ne ugotavlja služnostne pravice, ki ni pogoj za uveljavitev predkupne pravice.
Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 2. ZUP člen 7. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2018 (2018) člen 17, 18, 29.
ukrepi kmetijske politike - čezmerna prijava površin - kontrola na kraju samem - višja sila
Med pojavi višje sile ali izjemnih okoliščin je v 2. členu Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 navedena tudi epizootska bolezen ali bolezen rastlin, ki prizadene del ali vso živino oziroma kmetijske rastline upravičenca. Med bolezni rastlin je zagotovo mogoče šteti ambrozijo, ki je tožniku povzročila uničenje del pridelka. Vendar zatravljenost, ki je posledica neuporabe pesticidov ni bolezensko stanje in zato navedena določba ne more biti uporabljena.
Izjava kontrolorju ne more predstavljati oblike sporočila višje sile ali izredne okoliščine, kot je to urejeno v 29. členu Uredbe IAKS 2018 in 2. členom Uredbe 1306/2013/EU. Dolžnost kontrolorja kot uradne osebe v ugotovitvenem postopku pa je, da stranko opozori, da lahko uveljavi svoje pravice.
vloga - poziv za dopolnitev vloge - vročitev poziva - fikcija vročitve
Po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi je sodišče ugotovilo, da je tožba utemeljena, saj fikcija vročitve spornega dopisa - poziva za posredovanje dodatnih dokazil v upravnem spisu - ni bila pravilna. Izpodbijana sklepa tako nista pravilna in zakonita, saj temeljita na nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju in posledično nepravilni uporabi materialnega prava.
koncesija - trajanje koncesije - poseg v pridobljene pravice koncesionarja - ustavna pravica - sprememba koncesijskega akta - koncesijsko razmerje - retroaktivnost
Ustavno sodišče je z odločbo U-I-193/19-14 z dne 6. 5. 2021 odločilo, da četrti odstavek 41. člena ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Ugotovilo je, da v tovrstnih primerih ne gre za kršitev prepovedi povratne veljave pravnih aktov iz prvega odstavka 155. člena Ustave RS.
kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - status kmeta - dohodek iz kmetijske dejavnosti
Ker tožnik ni izkazal pogoja "iz kmetijske dejavnosti pridobiva pomemben del dohodka", je v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ nerelevantno, da je kmetijstvo tožnikova edina dejavnost in edini vir preživljanja. Navedeno bi bilo relevantno le ob uporabi drugega odstavka 23. člena ZKZ, kolikor bi bila dva ali več kmetov uvrščenih na isto mesto glede na vrstne rede iz prvega odstavka 23. člena ZKZ (kar pa ni bila situacija v obravnavani zadevi). Ker pa tožnik ni izkazal statusa kmeta, je nerelevantno tudi 100% lastništvo parcel, ki mejijo na prodajano in zatrjevanje, da je zakupnik prodajanih parcel. Tožbeni ugovor, da je A. A. upokojenec in da njegov dohodek za preživetje ni kmetijstvo, ni relevanten glede na tretjo alinejo prvega odstavka 24. člena ZKZ, ki navedenega kot pogoj ne določa. Statusi kmeta so po prvem odstavku 24. člena ZKZ so med sabo enakovredni, čeprav se zahteva za posameznega izpolnjevanje različnih pogojev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Organ za BPP pravilno šteje, da iz citiranih določb izhaja, da prosilcu ne pripada pravna pomoč za katerokoli pravno storitev oziroma za strokovno pomoč v nekem postopku že zato, ker izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP po 13. členu ZBPP. Organ za BPP je tako dolžan ugotoviti tudi, ali zadeva, zaradi katere prosilec prosi za BPP, ni očitno nerazumna oziroma mora oceniti, ali ima prosilec verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vložiti pravno sredstvo. Ne gre za odločanje o utemeljenosti pravnega sredstva, ki ga želi vložiti prosilec za BPP. Temveč gre za oceno, ali je glede na konkretne okoliščine primera, z razlogi kot jih zatrjuje prosilec, razumno pričakovati uspeh v konkretnem postopku, ali pa iz prošnje izhaja, da to ni verjetno. Gre torej za tehtanje, ali razlogi, ki jih v okoliščinah posameznega primera navaja prosilec (vsaj) verjetno govorijo v prid uspehu v postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - razumnost zadeve
V obravnavani zadevi tožnik ni vložil ustavne pritožbe. Posledično ni izkazal pravnega interesa za oceno ustavnosti izpodbijanih določb KZ-1. Ni verjetno, da bo s svojo pobudo uspel; ustavno sodišče jo bo zavrglo. Povedano še drugače, v primerih s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, izid ni bil pozitiven (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Zadeva torej očitno ni razumna (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP).
brezplačna pravna pomoč - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - pravni interes - zavrženje tožbe
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči (tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021 in drugi).
Prvi odstavek 72. člena ZDUPŠOP v postopku odločanja o pravici do denarne odškodnine zaradi posledic cepljenja za COVID-19 predvideva subsidiarno uporabo določb ZNB v delu, ki ureja odškodninsko odgovornost za škodo, ki nastane osebi zaradi obveznega cepljenja. Toženka mora zato upoštevati, da mora NIJZ pripraviti strokovno mnenje iz prve alineje drugega odstavka 72. člena ZDUPŠOP v roku treh mesecev od prejema podatkov in dokumentacije s strani toženke (tretji odstavek 53.d člena ZNB). Po prejemu strokovnega mnenja NIJZ mora toženka v roku 30 dni izdati odločbo o pravici do odškodnine (prvi odstavek 53.d člena ZNB). Glede na nerazumljiv uvodni stavek drugega odstavka 72. člena ZDUPŠOP, ki bi po strogi besedni razlagi kazal na to, da stranka svoje pravice iz ZDUPŠOP ne more uveljavljati, rok določen v 53.č členu ZNB pa stranki teče (od cepljenja), naj določbe ZNB uporabi kot splošne v razmerju do ZDUPŠOP in izpelje postopek.
ZIntPK člen 13, 13/6, 15. ZUP člen 164, 164/2, 210, 210/3, 213, 213/1.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - smiselna uporaba ZUP - dokazovanje - javna listina - ustna obravnava - pravica do izjave
Po presoji sodišča je toženka prezrla, da je listina (le) eden izmed dokazov. Kot dokaz se namreč uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti pa listine, priče, izjave strank, izvedencev in oglede (drugi odstavek 164. člena ZUP). Določba je tesno povezana z dvema temeljnima načeloma ZUP, in sicer načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP). Dokazovanje je proces, ki naj prek izvedbe dokazov in njihove presoje privede do pravilne in celovite ugotovitve dejanskega stanja, torej vseh za odločitev relevantnih dejstev. Formalna dokazna pravila, torej zakonska pravila, ki določajo, da se sme neko dejstvo dokazovati le z določenimi dokazi, pomenijo poseg v pravico do enakega varstva pravic. Pravilo, da se kot dokaz lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotovitev dejanskega stanja, tudi pomeni, da so praviloma vsi dokazi dovoljeni.
denacionalizacija - stroški postopka - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje zoper organ
Institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, zato ga je treba uporabljati restriktivno oziroma strogo zgolj v okviru zakonsko določenih razlogov, ki jih je treba razlagati zožujoče. Z institutom ničnosti zato ni mogoče sanirati katerekoli pomanjkljivosti odločbe, ki bi lahko bila razlog za njeno nezakonitost in bi jo stranka lahko uveljavljala z uporabo drugih pravnih sredstev, pa tega iz kateregakoli razloga ni storila. Za nično se torej odločba lahko izreče izključno iz razlogov, ki so taksativno določeni v prvem odstavku 279. člena ZUP, in ki jih je treba razlagati zožujoče.
ZEKom-1 člen 57, 57/2. ZUS-1 člen 37, 37/2. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
dodelitev radijske frekvence - ničnost odločbe
V tej zadevi izrek izpodbijane odločbe nasprotuje pravnemu redu, saj v posameznih točkah spreminja izrek odločbe, ki sploh ne velja več. Zato je odločba neizvršljiva, saj ni več ničesar, kar bi bilo mogoče spremeniti.
V davčnem postopku imajo listinski dokazi sicer res prednost, vendar je treba upoštevati naravo spora v obravnavanem primeru, in sicer, da gre za obdavčitev fizične osebe, ki med drugim zatrjuje, da je vire za sporne pologe na bančne račune dobila na podlagi ustno sklenjenega posojilnega oziroma darilnega razmerja s svojimi sorodniki. Ustna posojilna oziroma darilna pogodba pa sta po pravilih obligacijskega prava zakoniti. V takih primerih so predlogi za zaslišanje stranke in prič (sorodniki) primeren dokaz in so v skladu s 77. členom ZDavP-2. Poleg tega je predlog za zaslišanje prič potreben, saj tožnica z njim ni dokazovala dejstev, ki bi bila že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi lahko bila pravno odločilna.
Iz besedila 77. člena ZDavP-2 izhaja, da nelistinski dokazi, kot npr. zaslišanje stranke ali priče, niso izključeni, na kar kaže že dikcija navedene določbe, da se trditve ''praviloma'' dokazujejo z listinskimi dokazi. Možnost dokazovanja z drugimi dokaznimi sredstvi pa je predvidena prav za primere, ko listinskih dokazov kot primarnega dokaznega sredstva ni ali so nepopolni. V konkretni zadevi je davčni organ zavrnitev dokaznih predlogov utemeljil s sklicevanjem na listine (pisne dokaze) in s tem posameznim vrstam dokazov dal pomen, ki iz ZDavP-2, ZUS-1 in ZPP ne izhaja, s čimer je sprejel vnaprejšnjo dokazno oceno.
ZIntPK člen 4, 4-3. ZUP člen 8, 10, 154, 154/1, 164, 164/2, 169, 169/1.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - dokazovanje - načelo materialne resnice - načelo proste presoje dokazov - javna listina - ustna obravnava
Listine so (le) eden izmed dokazov, saj se kot dokaz skladno z drugim odstavkom 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti listine, priče, izjave strank, izvedenci in ogledi. Citirana določba je tesno povezana z dvema temeljnima načeloma ZUP, in sicer z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP). Dokazovanje je proces, ki naj preko izvedbe dokazov in njihove presoje privede do pravilne in celovite ugotovitve dejanskega stanja, torej vseh za odločitev relevantnih dejstev. Formalna dokazna pravila, torej zakonska pravila, ki določajo, da se sme neko dejstvo dokazovati le z določenimi dokazi, pomenijo poseg v pravico do enakega varstva pravic. Pravilo, da se kot dokaz lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotovitev dejanskega stanja, tudi pomeni, da so praviloma vsi dokazi dovoljeni.
Res je, da imajo javne listine, ki so po prvem odstavku 169. člena ZUP listine, ki jih v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, večjo dokazno moč, saj dokazujejo tisto, kar se v njih potrjuje ali določa. Drugi odstavek tega člena pa določa, da imajo enako dokazno moč tudi druge listine, ki so po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. Vendar toženka ni ugotovila, da bi bil zapisnik nadzornega sveta javna listina, poleg tega pa celo v primeru, če bi šlo za javno listino, domneva resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje ali določa, ni absolutna. Domneva velja, dokler niso predloženi dokazi, da je javna listina oziroma kopija neresnično potrjena, ali da se mikrofilmska kopija ali elektronska kopija ali reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine.
Glede na to, da tožnik zatrjuje, da ni šlo za odstop C. C. z mesta predsednice uprave, ampak za „poravnavo“ oziroma sporazum o razrešitvi, ki je bil sklenjen pod pogoji, ki izhajajo iz sporazuma, urejanje razmerij s člani uprave pa sodi v pristojnost nadzornega sveta, kar je tožnik že v postopku pred toženko dokazoval s predlaganim zaslišanjem obravnavanih oseb oziroma s pričami, bi po presoji sodišča toženka morala opraviti ustno obravnavo.
ZBPP člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/1-3. ZUP člen 9, 9/1, 129, 129/1, 129/1-2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3, 6/3-c.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost - dokazovanje vzajemnosti - pravica do izjave - dovoljenje za začasno prebivanje - začasno prebivališče - zapor - pravica do poštenega sojenja
Organ s sklepom zavrže vlogo, če, med drugim, vložnik vloge po tem zakonu ne more biti stranka. V teh primerih gre za situacije, ko stranka nima ustrezne pravne sposobnost ali ko priznanje določene pravice vlagatelju po materialnih predpisih očitno ne pripada. Ta očitnost pomeni, da je to dejstvo razvidno že na prvi pogled iz same zahteve, zato če je treba za presojo utemeljenosti zahteve opraviti bolj poglobljeno presojo (izvesti dodatne dokaze itd.), se lahko taka vsebinska presoja konča le z upravno odločbo, in ne s sklepom o zavrženju.
Iz upravnega spisa ne izhaja, da bi toženka odgovor Ministrstva za pravosodje z dne 10. 2. 2022 vročila tožniku v izjavo. S tem je prekršila načelo zaslišanja stranke.
Besedni znak „COLOR AKTIV“ kot celota ne presega pomena, ki ga ima ta izraz, to je živahna, aktivna, dejavna barva. V povezavi s proizvodi, za katere je Urad zavrnil varstvo s položaja slovenskega povprečnega potrošnika, je opisen. Navedbe tožeče stranke o tem, da je tožena stranka spregledala pomen „color aktiv“ oziroma mu pripisala napačnega, ne držijo. Nasprotno, tožena stranka je ocenila celotni vtis znaka, preučila je zaznavanje znaka kot celote s strani povprečnega potrošnika prijavljenega blaga. Ravno slednji bi znak „COLOR AKTIV“ za izdelke, namenjene ohranjanju ali doseganju čistoče perila, posode ali gospodinjstva, zaznal kot ključno lastnost oziroma značilnost proizvoda: čistilo, pri katerem se barve ohranijo (se ne poškodujejo, ne obledijo). V tej luči zadevni znak služi za opis bistvene lastnosti prijavljenih izdelkov.
Povprečnemu potrošniku ni treba narediti nadaljnjih miselnih korakov, kot trdi tožeča stranka. Izraz takoj prepozna kot odraz opisane osnovne lastnosti čistil in ga neposredno poveže z njimi. Kot tak pa mora ostati v prosti uporabi in si ga ne sme lastiti podjetje, ki ga je prijavilo kot znamko. Ne gre prezreti, da se na trgu čistilnih sredstev že uporablja. Določena podjetja jih že označujejo s tem izrazom oziroma njegovim delom.