dohodnina - dokazovanje dejstev - posebni ugotovitveni postopek - drugi dohodek
Pri razlagi „drugega dohodka“ iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 je treba upoštevati, da gre za dohodek sui generis, in da se lahko šteje za drugi dohodek le tisti dohodek, ki ga je davčni zavezanec dejansko dosegel s svojo aktivnostjo in s ciljem povečanja svojega premoženja.
Tožnik je po pooblaščencu sporočil prvostopenjskemu organu, da je pooblaščenec tožnika seznanjen s postopkom in se odpoveduje osebni seznanitvi ter pričakuje pisne odpravke za tožnika. Tako so neutemeljene navedbe tožnika, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v upravnem postopku.
V upravnem postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Upravni organ je zato dolžan izvesti poseben ugotovitveni postopek za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2. DZ člen 183.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - družinski član prosilca - vzdrževan družinski član - otrok, ki se šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.
dostop do informacij javnega značaja - zavezanec za dostop do informacij javnega značaja - zloraba pravice do dostopa do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja
Tožeča stranka je pod neposrednim vplivom lokalne skupnosti, saj ima slednja večinski delež vpisanega kapitala v tožeči stranki. S tem je tožeča stranka, kljub temu da je ustanovljena kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo, v skladu s prvim odstavkom in prvo alinejo drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom osebe javnega prava. Tožeča stranka je zavezanka za dostop do informacij javnega značaja tudi na podlagi sklenjene koncesijke pogodbe, saj gre v primeru razkritja zahtevanih informacij (o sklenjenih svetovalnih, odvetniških storitvah, avtorskih pogodbah in drugih pravnih poslih, s katerimi se dosega enak učinek) za razkritje porabe javnih sredstev v obliki plačane koncesnine. Razkritje teh informacij zahteva transparentnost in kontrola javnosti nad porabo javnega denarja oziroma transparentnost poslovanja z javnim sektorjem povezanih družb.
Zahteva prosilke se nanaša na svetovalne (tudi odvetniške), avtorske in druge intelektualne storitve in to v obsegu podatkov, ki jih navaja prvi odstavek 6.a člena ZDIJZ, to je podatke o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti, višini posameznih izplačil, datumu sklenitve pogodbe, trajanju posla in enake podatke iz aneksov k pogodbam. To pa so podatki, ki so glede določila ZDIJZ absolutno dostopne informacije javnega značaja, ko gre za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, in zakon pri tem izjem ne po 6. členu ne po tretjem odstavku 6.a člena ne dopušča.
Pogoj za zlorabo pravice do dostopa do informacij javnega značaja je, da gre za eno ali več zahtev do informacij javnega značaja, ki so šikanozne. O zlorabi pa ni mogoče govoriti, če sta prosilec in zavezanec v morebitnih sporih in eden izmed njiju sproža druge postopke (sodne, inšpekcijske itd.) zoper drugega.
ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje
Iz ustaljene sodne prakse izhaja opredelitev ničnostnega razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi. Iz dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, in imajo podlago v upravnih spisih, ni razvidno, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakršnokoli namerno zavajanje uradne osebe, pa tudi tega tožnica ne zatrjuje.
epidemija - COVID-19 - karantena - obrazložitev odločbe - nalezljive bolezni - legalitetno načelo - exceptio illegalis - denarna kazen za gospodarski prestopek - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih
Pogoje za odreditev karantene določa ZNB v 19. členu, v skladu s katerim je treba razlagati Odlok Vlade RS, ki je bil sprejet na dovolj določni zakonski podlagi, to je na določbi drugega in četrtega odstavka 19. člena ter določbi 1. točke prve alineje 39. člena ZNB, Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 pa tudi ne presega okvirov, ki jih določa zakon (t.i. legalitetno načelo). Omenjeni Odlok namreč zgolj podrobneje razčlenjuje zakonske določbe, ko v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZNB, določa izjeme, ko se posamezniku, čeprav ta prihaja iz rizičnega območja, karantena ne odredi, bodisi zaradi izpolnjevanja PCT pogoja po prvem odstavku 6. člena Odloka bodisi zaradi izjem, ki jih Odlok določa v prvem odstavku 7. člena.
V obrazložitvi odločbe o odreditvi karantene niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je ministrstvo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene. Za odreditev karantene je namreč ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko stanje v tej državi v času pred vstopom osebe na ozemlje Republike Slovenije.
V primeru odsotnosti obrazložitve in navedbe dejstev in dokazov, ki utemeljujejo izdajo odločbe, namreč stranka v postopku nima možnosti podati izjave o upoštevanih dejstvih in tudi ni seznanjena z razlogi, zaradi katerih se je pristojni organ odločil, da karantensko odločbo izda.
dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - specialni predpis - napačna uporaba materialnega prava - stvarna pristojnost
181. člen ZDT-1 določa omejitve in način uresničevanja ustavne pravice do informacije javnega značaja ob upoštevanju specifičnega področja kazenskega postopka. ZDIJZ lahko uporabi le glede dostopa do tistih podatkov, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ki niso v državnotožilskih spisih. Zato je tožena stranka svojo odločitev oprla na zmotno razlago materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - sodna poravnava
Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, čeprav bi to možnost morala imeti.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
razrešitev člana sveta zavoda - postopek za razrešitev - kolegijski organ - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala že v obrazložitvi upravnega akta navesti, zakaj šteje, da je postopek vodila pristojna oseba pravilno in zakonito, ter katera ravnanja tožeče stranke šteje za krivdna ravnanja in zakaj ocenjuje, da posamezne navedbe in dokazi, ki jih tožeča stranka navaja in prilaga ne dokazujejo nasprotnega. Ker iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta to ni razvidno, presoja sodišča, ali je odločitev upravnega organa pravilna, ni mogoča. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
ZDavP-2 člen 63, 63/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna napoved - samoprijava - rok za vložitev napovedi - pravočasnost vloge
Predložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin navedenih v prvem odstavku 63. člena ZDavP-2. Katera izmed okoliščin nastopi najprej, ni pomembno, saj zadostuje nastop že ene od njih. Nastop že ene od okoliščin pa je odločilen za presojo pravočasnosti vložene davčne napovedi na podlagi samoprijave. Brž ko bo namreč nastopila ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 63. člena ZDavP-2, vložitev napovedi na podlagi samoprijave ne bo več mogoča in bo torej takšna vloga prepozna.
Osnovni cilj samoprijave je privabiti davčne zavezance, da prijavijo svojo davčno obveznost, ki je sicer iz kateregakoli razloga niso, v zameno pa sledi med drugim oprostitev na prekrškovni ravni. Z institutom samoprijave daje zakon davčnim zavezancem dodatno možnost, da prijavijo svoje davčne obveznosti, zato logično sledi, da v primeru, ko bo davčni organ npr. začel postopek o (davčnem) prekršku, davčni zavezanec izgubi „ugodnost“, ki jo daje zakon, to je vložitev napovedi na podlagi samoprijave, posledično pa tudi pravico do vsebinske obravnave njegove vloge, saj bo le-ta prepozna in je torej davčno organ vsebinsko več ne more obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - pripor - pravna sredstva
Ker je bila v konkretnem primeru BPP upravičencu dodeljena za celotni postopek pred sodiščem prve stopnje, ta po mnenju sodišča zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. V takšnih primerih se torej upravičencu za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora ne odobri BPP za vsako posamezno pravno sredstvo posebej, saj le-ta spadajo v okvir odobrene BPP za zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka.
ZDavP-2 člen 143, 145, 145/2, 145/2-1, 145/2-9. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 408, 408/2.
davčna izvršba - zavrnitev tožbe - glavna obravnava - tožbene novote - odpust obveznosti - pretrganje zastaranja
Napačno je stališče tožnika, da so v tem postopku terjane terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike, na podlagi izvršljivih obračunov prispevkov za socialno varnost za zasebnike, prenehale z odpustom obveznosti v stečajnem postopku. Obveznosti, ki se izterjujejo, imajo naravo prednostnih nezavarovanih terjatev, za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje.
kmetijstvo - varstvo pred nalezljivimi boleznimi - pogoji za priznanje pravice - višja sila
Tožnik v relevantnem obdobju od septembra do decembra 2020 ni bil sposoben za delo, kar izhaja iz zdravniških potrdil tožnikove leče zdravnice in njene izpovedbe. Glede na to, da je navedeno trajalo štiri mesece, je to kvalificirati kot dolgotrajno nezmožnost za delo po točki 2(b) 2. člena Uredbe 1306/2013, ki predstavlja enega od tam navedenih primerov višje sile.
odobritev pravnega posla - kmetijska in gozdna zemljišča - menjava kmetijskih zemljišč - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - prodaja gozda - vezanost na ponudbo - pravno upoštevan motiv
Predmet presoje v obravnavani zadevi je odobritev prodajne in ne menjalne pogodbe, saj je prvotožeča stranka oddala ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča in tako tudi niso merodajni resnični motivi prodajalca na način, da bi lahko vplivali na že dano ponudbo za prodajo gozdnega zemljišča.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3, 32. ZUP člen 66, 67, 138.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - ocena verjetnosti izgleda za uspeh - vsebina vloge - Državno odvetništvo
Ker je v konkretni zadevi v prošnji prizadeta stranka navedla le opravilno številko zadeve, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, sodišče ugotavlja, da bi pred odločitvijo o ne/izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP organ za BPP moral tožnico pozvati k dopolnitvi njene prošnje, saj bi se le tako lahko prepričal o ne/izpolnjevanju pogojev, predvsem glede ne/razumnosti zadeve.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nezahteven objekt - gradnja brez gradbenega dovoljenja - nelegalna gradnja - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Glede na določbe 2. in 3. točke 11. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost sta prvostopenjski in drugostopenjski organ pravilno presodila, da se obravnavani objekti, ki po višini ne presegajo 2,2 m oziroma 1,5 m, po predpisih veljavnih v času gradnje (2011) in izdaje prvostopenjske odločbe (2012), štejejo za nezahtevne objekte. Za nezahtevne objekte, pa je bilo treba na podlagi prvega odstavka 3. člena ZGO-1 pred gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker med strankama ni sporno, da za navedene objekte tožnik v času gradnje in izdaje izpodbijane odločbe ni pridobil gradbenega dovoljenja, gre za nelegalno gradnjo, zato so bili podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 152. člena ZGO-1.
Uredba o odpadnih nagrobnih svečah (2019) člen 17, 17/2, 17/2-3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
odvoz odpadnih nagrobnih sveč s pokopališč na zbirno mesto - ravnanje s komunalnimi odpadki - finančno jamstvo - začasna odredba - odložitvena začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik je s stopnjo verjetnosti izkazal, da je njegova edina dejavnost dejavnost nosilca skupnega načrta za ravnanje z odpadnimi nagrobnimi svečami oziroma opravljanje tega skupnega načrta in da vse svoje prihodke ustvari z opravljanjem te dejavnosti. Izbris tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami bi torej pomenil prepoved oziroma nezmožnost opravljanja edine dejavnosti tožnika ter s tem nezmožnost ustvarjanja prihodkov oziroma obstoja na trgu, to pa je škoda, ki pomeni težko popravljivo škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
Tožnik je predlogu za izdajo začasno odredbe predložil dopis toženke – Seznanitev, iz katerega izhaja, da je ta začela postopek izbrisa tožnika oziroma njegovega skupnega načrta iz evidence načrtov ravnanja z odpadnimi nagrobnimi svečami. V Seznanitvi se izrecno navaja, da je izpodbijana odločba o določitvi finančnega jamstva za leto 2021 dokončna ter izvršljiva in ker tožnik ni zagotovil finančnega jamstva, je toženka zoper tožnika začela postopek izbrisa na podlagi tretje alineje drugega odstavka 17. člena Uredbe o odpadnih nagrobnih svečah. Predložen dokaz po oceni sodišča izkazuje nujnost zadržanja izvršljive odločbe toženke, saj bo sicer tožniku onemogočeno učinkovito sodno varstvo, namreč sodišče sledi tožniku, da bi, kolikor bi v tem trenutku sledil izpodbijani odločbi in zagotovil finančno jamstvo, tožba izgubila smisel, saj odprava izpodbijane odločbe ali ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odločbe ne bi avtomatično pomenila odprave zagotovljenega finančnega jamstva v obliki bančne garancije ali zavarovalne police.
ZIntPK člen 4, 4/3, 13, 15. ZUP člen 154, 154/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) - ugotovitve o konkretnem primeru - načelo kontraditktornosti - ustna obravnava - zavrženje tožbe
Za sodelovanje oseb, na katere se ugotovljena dejstva in dokazi nanašajo, v fazi zbiranja procesnega gradiva (za kar gre pred pripravo Osnutka ugotovitev - op. sod.) ni pravne podlage niti v ZIntPK niti v ZUP. Obveznost vključitve teh oseb v postopek nastane po izrecni določbi sedmega odstavka 13. člena ZIntPK s sprejetjem osnutka ugotovitev na seji komisije in sicer s tem, da se ji osnutek ugotovitev, ki ga je komisija sprejela, pošlje v izjasnitev.
Če stranka zatrjuje, da listine, četudi naj bi izkazovale resnično stanje stvari, tega ne izkazujejo, in to izpodbija z drugimi dokazi oziroma jih predlaga (npr. svoje zaslišanje), mora organ (torej tudi toženka), oceniti dokazno vrednost te listine in drugih predlaganih dokazov, ki jih mora zato tudi izvesti.
Toženka tožniku očita (le) ravnanje oziroma kršitev, opredeljeno v tej, 1. točki izreka, posledično si tožnik le z ugoditvijo tožbi v tem delu, tj. v 1. točki izreka, kolikor se ta nanaša izrecno nanj, lahko izboljša svoj pravni položaj.
davek od dohodka iz kapitala - davčni inšpekcijski nadzor - odsvojitev poslovnega deleža - prenos terjatev - prikrito izplačilo dobička - navidezen posel - holding - davčna optimizacija - davčna zloraba - objektivni element - subjektivni element - pravica do izjave
Po presoji sodišča je argumentacija drugostopenjskega davčnega organa glede podanosti objektivnega elementa zlorabe delno preskopa in je ni mogoče preizkusiti. Zgolj ker gre za prenos na povezano osebo ne povzroča davčne nedopustnosti posla, saj ni mogoče reči, da sama pogodba, sklenjena med povezanimi osebami, ne ustvarja opisanih učinkov oz. da gre za zlorabo.
Neupravičena pridobitev davčne ugodnosti mora biti glavni (bistven) cilj strank pravnega posla oz. več njih, kar pomeni, da so drugi, nedavčni cilji pri tem nepomembni oz. zanemarljivi, kot to izhaja iz že zgoraj citirane instančne sodne prakse.
Vrednost posla je visoka (825 000,00 EUR) in kljub temu ni sočasnosti izpolnitve, ni dogovorjenega zavarovanja in se ne obračunavajo zamudne obresti. Namesto tega se sklepajo številni dodatki k pogodbi, s katerimi se odlaga plačilo kupnine in zaradi katerih se ne obračunajo in terjajo sicer dogovorjene zamudne obresti. Nasprotno pa se prenos delnic na kupca izvrši takoj, že ob sklenitvi pogodbe, kar kaže na poseben odnos in kar je drugače kot v štirih primerih pogodb o odsvojitvi delnic, ki se nahajajo v spisih in ki niso (bile) realizirane prav zato, ker še ni (bila) plačana kupnina. Tožeča stranka je do izdaje odredbe prejela le tri delna plačila v skupni višini 273.000,00 EUR, kar pomeni 33,09 % celotne kupnine, pri čemer so bila omenjena delna plačila opravljena neposredno za tem, ko je družba A. prejela plačila od družb, ki so del skupine E. in katerih lastnik je G. G., zakoniti zastopnik tožeče stranke. H. H., direktorica štirih družb iz skupine E., pa je bila tista, ki je kupcu delnic pomagala pri stikih s D., kar vse kaže na povezanost in poseben odnos med prodajalcem in kupcem delnic, ki omogoča dogovore, ki niso vidni navzven, oziroma ki zasledujejo drugačne - nedovoljene cilje.
Predmet presoje v davčnem postopku je bila pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v delu, ki se nanaša na naknadno ugotovljene dohodke in njihovo obdavčitev za leto 2011 tožniku. Z dejanskim stanjem, kot je bilo ugotovljeno v DIN davka od drugih dohodkov pri tožniku, je bil tožnik seznanjen tudi v predhodnem postopku in tudi s sklepom o obnovi postopka, kar izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe toženke. Podrobni razlogi, zakaj je davčni organ štel, je šlo za navidezne pogodbe, pa izhajajo iz odločbe DIN. Okoliščina, da odločba DIN v času izdaje izpodbijane odločbe ni bila pravnomočna, na drugačno odločitev glede odmere dohodnine v obnovljenem postopku ne vpliva. V obravnavanem primeru gre za samostojen postopek, v katerem se presojajo vsa relevantna dejstva in okoliščine, ki vplivajo na odmero dohodnine.