ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost
Tožnikova zapustitev Grčije in Hrvaške, nezakonito prehajanje mej, vključno z Republiko Slovenijo, in dejstvo, da je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po prijetju policije, pretehtajo v prid obstoja realne, neposredne nevarnosti pobega, ki je ni mogoče preprečiti z milejšim ukrepom obveznega zadrževanja na območju azilnega doma. Glede na navedeno je sklepanje, da je tožnik begosumna oseba, in da bi, v kolikor mu gibanje ne bi bilo omejeno, svojo pot nadaljeval v Francijo in v Republiki Sloveniji ne bi počakal na predajo odgovorni državi članici (ki je v tem primeru najverjetneje Hrvaška), utemeljeno.
visoko šolstvo - študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - prošnja za podaljšanje bivanja - način oddaje vlog - z javnim razpisom določen način oddaje vloge - rok - materialni rok
Ne glede na to, da je rok za obvestilo prvostopenjskemu organu o ne vpisu določen z razpisom, ga je po mnenju sodišča treba šteti kot del materialnega prava in s tem procesno predpostavko za upoštevanje naknadne pridobitve statusa študenta v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZVis.
Tožnik je v postopku izkazoval, da so na parcelah št. 111 in 222 k.o. ..., še drugi objekti, razen stanovanjskih stavb B. in A., ki pa niso komunalno opremljeni, temveč gre za kmetijske objekte in druge površine, ki tem objektom služijo. To navedbo, ki je bistvena za pravilno uporabo materialnega prava, saj se komunalni prispevek odmeri le za stavbno zemljišče, ki je komunalno opremljeno s komunalno opremo, pa je toženka brez obrazložitve ignorirala in določila vso površino parcel št. 111 in 222 kot „površino parcele objektov (m2 - A parcelo)“, kar pa ne bi mogla, kolikor bi upoštevala tudi obstoj kmetijskih objektov, fundus in površino, ki jim služi, ki na parcelah, ob upoštevanih stanovanjskih objektih tudi stojijo, in niso komunalno opremljeni.
ZTuj-2 člen 67, 67/4, 73, 73/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
tujci - nezakonito prebivanje - dovoljenje za zadrževanje v Republiki Sloveniji - dovolitev zadrževanja - pravica do družinskega življenja - odstranitev tujca iz države - procesna predpostavka - upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik v času odločanja sodišča ni bil več v postopku odstranitve, saj je bila njegova odstranitev izvršena, tožnik pa se je v Republiko Slovenijo kasneje legalno vrnil in v njej legalno prebival. Glede na navedeno si tožnik svojega pravnega položaja z morebitno ugoditvijo njegovi tožbi in odpravo izpodbijane odločbe v izpodbijanem delu ter vrnitvijo zadeve v ponoven postopek svojega pravnega položaja ne more izboljšati. V Sloveniji namreč prebiva legalno in ga ni moč ponovno odstraniti na podlagi že izvršene odločbe o odstranitvi.
ZSZ člen 38, 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Šempeter-Vrtojba (Uradne objave, št. 5/01) člen 6, 8, 10.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - merila za odmero nadomestila - igralnica - razlikovanje med zavezanci - različna obremenitev zavezancev - načelo sorazmernosti - nezakonitost občinskega odloka - exceptio illegalis
Ustavno sodišče je v odločbi U-I-158/2017 z dne 20. 5. 2004 zavzelo stališče, da je izjemna donosnost dejavnosti, ki se lahko opravlja samo na določenih lokacijah, po določbi 3. alineje 61. člena ZSZ/84 okoliščina, ki jo lokalna skupnost utemeljeno upošteva, ko določa višino NUSZ. Neenakost, ki se na ta način vzpostavlja med posameznimi zavezanci, zato sama po sebi ni v neskladju z določbo drugega odstavka 14. člena Ustave. Vendar pa načelo enakosti pred zakonom zahteva, da se vzpostavi sorazmerje med ugodnostjo lokacije in s tem povezanimi bremeni, kar pomeni, da mora biti višina obveznosti v razumnem sorazmerju z višino dohodka, ki ga ustvarja izjemno ugodna lokacija. Občina zakonskih meril ne more uporabljati arbitrarno. Normodajalec lahko torej zakonsko merilo uporabi za posamezno skupino zavezancev le sorazmerno enako in po predhodni ugotovitvi razmerij med zavezanci po kriteriju izjemnih ugodnosti pri pridobivanju dohodka, ne pa na podlagi proste presoje.
ukrep kmetijskega inšpektorja - izvršilni naslov - sklep o dovolitvi izvršbe - predlog za odlog izvršbe
S tem, ko predlogu tožeče stranke za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti v izvršilnem naslovu ne odloži, ni pa bilo s tem odločeno o obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, se ne spreminja in zato v pravico, obveznost oziroma pravno korist tožeče stranke s predmetno odločitvijo ni poseženo.
dohodnina - dokazovanje dejstev - posebni ugotovitveni postopek - drugi dohodek
Pri razlagi „drugega dohodka“ iz 11. točke tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 je treba upoštevati, da gre za dohodek sui generis, in da se lahko šteje za drugi dohodek le tisti dohodek, ki ga je davčni zavezanec dejansko dosegel s svojo aktivnostjo in s ciljem povečanja svojega premoženja.
Tožnik je po pooblaščencu sporočil prvostopenjskemu organu, da je pooblaščenec tožnika seznanjen s postopkom in se odpoveduje osebni seznanitvi ter pričakuje pisne odpravke za tožnika. Tako so neutemeljene navedbe tožnika, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v upravnem postopku.
V upravnem postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Upravni organ je zato dolžan izvesti poseben ugotovitveni postopek za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve ali zato, da se da strankam možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi.
ZBPP člen 13. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2. DZ člen 183.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - družinski član prosilca - vzdrževan družinski član - otrok, ki se šola
Če je šolanje tožnikovega sina šteti kot redno izobraževanje in slednji ni zaposlen, je treba pri ugotavljanju premoženjskega pogoja tožnika tudi njegovega sina šteti kot otroka, ki ga tožnik preživlja v smislu 2. točke prvega odstavka 10. člena ZUPJS. Pri tem ni pomemben naziv izobraževanja (redno, izredno, ob delu itd., kot je določena vrsta šolanja opredeljena v zakonu), pač pa dejansko redno šolanje otroka po polnoletnosti.
ZBPP člen 11, 11/1, 26, 26/1, 26/1-9, 26/5, 26/5-1. ZPP člen 249, 249/1.
brezplačna pravna pomoč - odločba o zavrnitvi dodelitve brezplačne pravne pomoči - stroški - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - čas nastanka stroškov - sodni izvedenec - sodni izvedenec -stroški izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi - ustno zaslišanje izvedenca
Stroški pravdnega postopka z izvedbo dokazov nastanejo, ko so ti dokazi izvedeni, kar pomeni, da so stroški podaje izvedenskega mnenja nastali takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, v tem primeru izvedensko mnenje ustno podano na naroku, s sklepom sodišča o stroških podaje izvedenskega mnenja pa so bili (že nastali) stroški izvedenca (le) odmerjeni.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - skrajšani ugotovitveni postopek - pravica do izjave - sodna poravnava
Zaradi izvedenega skrajšanega ugotovitvenega postopka tožnica pred izdajo izpodbijane odločbe ni imela možnosti ugovarjati ugotovljenemu dejanskemu stanju, čeprav bi to možnost morala imeti.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUS-1 člen 27, 27/3.
razrešitev člana sveta zavoda - postopek za razrešitev - kolegijski organ - obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka bi morala že v obrazložitvi upravnega akta navesti, zakaj šteje, da je postopek vodila pristojna oseba pravilno in zakonito, ter katera ravnanja tožeče stranke šteje za krivdna ravnanja in zakaj ocenjuje, da posamezne navedbe in dokazi, ki jih tožeča stranka navaja in prilaga ne dokazujejo nasprotnega. Ker iz obrazložitve izpodbijanega upravnega akta to ni razvidno, presoja sodišča, ali je odločitev upravnega organa pravilna, ni mogoča. S tem pa je storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka.
ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11. ZDavP-2 člen 5, 5/1.
dohodnina - odmera dohodnine - drugi dohodek - dvig gotovine s transakcijskega računa - z računa pravne osebe dvignjena denarna sredstva - odločitev ustavnega sodišča - načelo materialne resnice
V davčnem postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (načelo materialne resnice, ki je uzakonjeno v 5. členu ZDavP-2). V ta namen davčni organ tudi zasliši stranke in priče o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
epidemija - COVID-19 - karantena - obrazložitev odločbe - nalezljive bolezni - legalitetno načelo - exceptio illegalis - denarna kazen za gospodarski prestopek - pravica do izjave stranke o odločilnih dejstvih
Pogoje za odreditev karantene določa ZNB v 19. členu, v skladu s katerim je treba razlagati Odlok Vlade RS, ki je bil sprejet na dovolj določni zakonski podlagi, to je na določbi drugega in četrtega odstavka 19. člena ter določbi 1. točke prve alineje 39. člena ZNB, Odlok o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 pa tudi ne presega okvirov, ki jih določa zakon (t.i. legalitetno načelo). Omenjeni Odlok namreč zgolj podrobneje razčlenjuje zakonske določbe, ko v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 19. člena ZNB, določa izjeme, ko se posamezniku, čeprav ta prihaja iz rizičnega območja, karantena ne odredi, bodisi zaradi izpolnjevanja PCT pogoja po prvem odstavku 6. člena Odloka bodisi zaradi izjem, ki jih Odlok določa v prvem odstavku 7. člena.
V obrazložitvi odločbe o odreditvi karantene niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, na podlagi katerih je ministrstvo ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izrek karantene. Za odreditev karantene je namreč ključna ne le ugotovitev, iz katere države se vrača oseba, ki želi vstopiti v Republiko Slovenijo, pač pa tudi ugotovitev, kakšno je bilo epidemiološko stanje v tej državi v času pred vstopom osebe na ozemlje Republike Slovenije.
V primeru odsotnosti obrazložitve in navedbe dejstev in dokazov, ki utemeljujejo izdajo odločbe, namreč stranka v postopku nima možnosti podati izjave o upoštevanih dejstvih in tudi ni seznanjena z razlogi, zaradi katerih se je pristojni organ odločil, da karantensko odločbo izda.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarno varstvo - šolstvo - izobraževanje - osnovna šola - pogoji - COVID-19 - pravni interes
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID - 19 samotestiranja učencev oziroma pogoja PCT za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa ne določa (več), kar pomeni, da je od 21. 2. 2022 dalje tožnikom dovoljeno vstopati v šolo in obiskovati pouk brez izpolnjevanja pogoja PCT, tožena stranka pa je izobraževalni program in ocenjevanje znanja za vse učence dolžna izvajati v skladu z Zakonom o osnovni šoli po potrjenem šolskem programu, brez preverjanja pogoja PCT. Glede na to tožniki ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - upravni postopek - zloraba pravice
Na organu je dokazno breme, da kot verjetno izkaže ogroženost nadaljnje izvedbe postopka, pri tem pa se ne sme spuščati v presojo, ali bi škoda lahko nastala tudi posameznim strankam postopka. Od tožene stranke ni mogoče zahtevati, da vsebinsko presoja obstoj navedene izjeme, če se organ na njo ni skliceval, ker je ocenil, da škoda za izvedbo upravnega postopka ni izkazana. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu vsebuje informacije v zvezi z javnopravnim delovanjem organa, ki jih tožnik ne more določiti za svojo poslovno skrivnost.
ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - prisiljenje ali drugo nedovoljeno ravnanje
Iz ustaljene sodne prakse izhaja opredelitev ničnostnega razlog iz 5. točke 279. člena ZUP kot primer zlorabe pravic z namernim zavajanjem uradne osebe, pri tem pa ocena, ali določeno ravnanje preraste na stopnjo nedovoljenosti, ki zadosti zahtevam zakona za izrek ničnosti odločbe, izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja v konkretni zadevi. Iz dejanskih ugotovitev, ki izhajajo iz obrazložitve izpodbijane odločbe, in imajo podlago v upravnih spisih, ni razvidno, da bi šlo v obravnavanem primeru za kakršnokoli namerno zavajanje uradne osebe, pa tudi tega tožnica ne zatrjuje.
ZDavP-2 člen 63, 63/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-3.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna napoved - samoprijava - rok za vložitev napovedi - pravočasnost vloge
Predložitev davčne napovedi na podlagi samoprijave ni več mogoča, ko prvič nastopi ena izmed okoliščin navedenih v prvem odstavku 63. člena ZDavP-2. Katera izmed okoliščin nastopi najprej, ni pomembno, saj zadostuje nastop že ene od njih. Nastop že ene od okoliščin pa je odločilen za presojo pravočasnosti vložene davčne napovedi na podlagi samoprijave. Brž ko bo namreč nastopila ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 63. člena ZDavP-2, vložitev napovedi na podlagi samoprijave ne bo več mogoča in bo torej takšna vloga prepozna.
Osnovni cilj samoprijave je privabiti davčne zavezance, da prijavijo svojo davčno obveznost, ki je sicer iz kateregakoli razloga niso, v zameno pa sledi med drugim oprostitev na prekrškovni ravni. Z institutom samoprijave daje zakon davčnim zavezancem dodatno možnost, da prijavijo svoje davčne obveznosti, zato logično sledi, da v primeru, ko bo davčni organ npr. začel postopek o (davčnem) prekršku, davčni zavezanec izgubi „ugodnost“, ki jo daje zakon, to je vložitev napovedi na podlagi samoprijave, posledično pa tudi pravico do vsebinske obravnave njegove vloge, saj bo le-ta prepozna in je torej davčno organ vsebinsko več ne more obravnavati.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - sprememba pogojev poslovanja
ZEKom-1 je dopustil operaterju, da pogodbo spremeni enostransko, tj. neodvisno od volje naročnika (ki je voljno pristal le na tisto vsebino pogodbe, kakršna je bila ob njeni sklenitvi), pa je to situacijo uravnotežil na ta način, da je dal naročniku možnost, da od enostransko spremenjene pogodbe odstopi, ne da bi imel operater pravico, da mu s tem v zvezi karkoli zaračuna. Ravno taka ureditev prinaša uravnoteženje naročnikovega položaja (ki enostranske spremembe pogodbe ne more uveljaviti) z operaterjevim. Ker gre za kogentno ureditev, toženka pravilno opozarja, da se tožnik ne more sklicevati na določbe splošnih pogojev, saj so pogodbene določbe, ki so v nasprotju z zakonsko ureditvijo, nične (86. člen OZ), prav tako pa so nične določbe pogodbe, ki vsebujejo pogodbene pogoje, ki so nepošteni do potrošnika (23. člen Zakona o varstvu potrošnikov). Določbe splošnih pogojev pogodbe, ki so v nasprotju z zakonsko ureditvijo, ki naročniku izrecno daje določeno pravico (ki bi mu jo pogodba odrekla) so brez dvoma nepoštene do potrošnika.
plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - preizkus zakonitosti odločbe - obrazloženost odločbe - obrazložitev odločbe - neobrazložena odločba
V konkretnem primeru bi moralo iz izpodbijane odločbe jasno izhajati, zakaj organ šteje in iz katerih dokumentov izhaja, da je tožnica kot zavezanka dolžna plačevati RTV prispevek za meseca maj in junij, da bi sodišče lahko preizkusilo zakonitost izdane odločbe in določenega obdobja za plačilo. Navedeno pomeni, da bi v odločbi morale biti navedene pravno relevantne in konkretizirane okoliščine zraven materialnopravne podlage, zaradi katerih je tožena stranka tožeči stranki naložila plačilo RTV prispevka.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - motnje pri delovanju organa
Da bi bila podana navedena izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje), morata biti kumulativno izpolnjena dva kriterija: podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, razkritje takšnega podatka pa bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).