mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje vloge - nova dejstva ali novi dokazi - spolna usmerjenost - informacije o izvorni državi - napačna uporaba materialnega prava
Tožena stranka stališč Sodišča EU ni upoštevala, ko je presojala tožnikove navedbe o spolni zlorabi in spolni usmerjenosti z vidika novih dejstev v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1. Ker tožena stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava tudi ni upoštevala predloženih informacij o izvorni državi tožnika in se do njih ni opredelila, je tudi napačno ugotovila dejansko stanje.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - nameravana gradnja - ustna obravnava - izjava stranke
Soglasje in izjava“ sta bila dana (podpisana), kot iz pisne izjave izhaja, 17. 7. 2018 in se nanašata na projektno dokumentacijo št. 12/18, julij 2018, medtem ko je bila, kot izhaja iz spisne dokumentacije, v postopek za izdajo gradbenega dovoljenja vložena projektna dokumentacija št. 12/18, avgust 2018. Kar pomeni, da sta podpisnici navedene pisne izjave soglašali z gradnjo po drugi projektni dokumentaciji, kot jo je navedla investitorica v zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in kot je bila vložena v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja (ali sta bili ter v čem podpisnici pisne izjave seznanjeni s projektno dokumentacijo drugače, kot je vsebina projektne dokumentacije št. 12/18, avgust 2018, pa ni mogoče preizkusiti, ker projektne dokumentacije, datirane na mesec julij 2018, v spisu ni in torej ni del spisne dokumentacije v zadevi). To pa pomeni, da bi že drugostopenjski organ mogel oziroma moral ugotoviti, da prvostopenjski organ ni imel podlage za postopanje po četrtem odstavku 39. člena GZ.
Glede na to, da se procesno razmerje med organom in stranko vzpostavi šele z izdajo sklepa iz drugega odstavka 268. člen ZUP, tožnik nima prav, da je toženka kršila njegovo pravico do izjave, ker mu pred izdajo sklepa ni omogočila, da se izjavi o pravno odločilnih dejstvih za začetek obnove. Prav pa ima, da sklepa ni mogoče preizkusiti, saj pravočasnost začetka postopka obnove, ki je ena od procesnih predpostavk za njegovo izdajo, ni obrazložena na način, da bi bil mogoč poln vsebinski preizkus te okoliščine in s tem sklepa.
javni poziv - javni razpisi - nepovratna finančna vzpodbuda - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - tožbena novota - nova dejstva in novi dokazi
Dodelitev finančnih vzpodbud je po predmetnem javnem pozivu in v skladu z načelom pravne države dopustna za objekte zgrajene v skladu s predpisi o graditvi objektov in v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem. Tega pogoja pa tožnikova gradnja ne izpolnjuje, saj je bilo gradbeno dovoljenje izdano za gradnjo vinske kleti, gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti pa ni bilo pridobljeno.
GZ člen 43, 43/1, 43/1-1. Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug člen 7, 7/1, 7/2, 15, 15/1.
gradbeno dovoljenje - skladnost gradnje s prostorskim aktom
Odlok o spremembi zazidalnega načrta Fiesa - Pacug je za posamezno območje - morfološko enoto - izrecno opredelil namensko rabo; dopustne posege in ureditve (prvi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). To pa pomeni, da je v Morfološki enoti 1/1 dopustna zgolj in samo sanacija in zmerna dograditev objektov ob sočasnem preoblikovanju v majhen hotel ali penzion (drugi odstavek 7. člena Zazidalnega načrta). Drugačna razlaga ne pride v poštev, besedilo je jasno in nedvoumno. Gradnja apartmajske hiše ni dovoljena.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5, 84a, 84a-3. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/1.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - begosumnost - subjektivne okoliščine
Presoja znatne nevarnosti pobega mora po razlagi Sodišča EU temeljiti na individualni oceni to je na podlagi ugotovitve takšnih okoliščin, ki dajejo podlago za sklepanje o znatni nevarnosti, da bo pobegnil. Te morajo biti po svoji naravi take, da omogočajo sklepanje, da oseba ne bo počakala na izvedbo vrnitve v državo članico EU, ki jo je enkrat že samovoljno zapustila.
stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - enotna evidenca nepremičnin - neto tlorisna površina - gostinska dejavnost
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se odmeri izključno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, torej v skladu z zakonskimi določbami. Te določbe toženki ne dajejo podlage, da bi pri odmeri upoštevala katere druge podatke, niti ji ne nalagajo preverjanja površine predmetne nepremičnine na kakšen drug način, za kar se v tožbi zavzema tožnik. Odmera nadomestila, ki bi se opirala na podatke, ki bi se razlikovali od podatkov evidence REN, bi bila nezakonita. Na tožniku pa je bila dolžnost, če je menil, da so podatki, ki so vpisani v uradne evidence, napačni, poskrbeti za popravo teh podatkov v teh evidencah, ne more pa drugačnih podatkov uveljavljati v postopku za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.
ZDIJZ člen 6, 6/2. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
dostop do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - test javnega interesa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Določba 6. člena ZDIJZ je materialno pravno jedro ZDIJZ, ki ureja izjeme od osnovnega načela prostega dostopa in izjeme od izjem prostega dostopa do informacij javnega značaja. To pomeni, da tožena stranka zaradi presoje, da je organ napačno uporabil navedeno zakonsko določbo, ni prekoračila svoje pristojnosti, ko je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odpravila odločbo in sama rešila zadevo. Iz razlogov izpodbijane odločbe niso razvidne (vsebinske) okoliščine raziskave, vsebina javnega razpisa, v javnem razpisu izražen javni interes, povezava med zahtevanimi učnimi načrti in raziskavo prosilke, potrebnost učnih načrtov za navedeno in intenzivnost prizadetosti interesa javnosti v primeru nerazkritja informacij. Zato izpodbijana odločba nima vseh sestavin odločbe.
inšpekcijski pregled - ukrepi inšpektorja za ceste - objekt za oglaševanje - odstranitev objekta - soglasje pristojnega organa
ZCes-1, ki je začel veljati 1. 4. 2011, uporablja pa se od 1. 7. 2011, nima določb, ki bi se nanašale na pred njegovo uveljavitvijo izvršene posege v območju državne ceste. To pomeni, da se obveznost pridobitve soglasja za objekte za obveščanje in oglaševanje iz 78. člena ZCes-1 lahko nanaša le na objekte, ki so bili postavljeni po uveljavitvi tega zakona. Zato tožnik za sporni objekt, ki je bil ob upoštevanju med strankama nespornih dejstev postavljen v letu 2001, po presoji sodišča ne potrebuje soglasja DRSI.
ZDDPO-2 člen 9, 55a. ZASP člen 146. Pravilnik o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (2007) člen 2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - olajšava za investiranje - zmanjšanje davčne osnove - nepridobitna dejavnost - pridobitna dejavnost - avtorski honorar - kolektivna organizacija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - namenska poraba sredstev - pomanjkljiva obrazložitev
Kolikor bi želel davčni organ pravilno zaključiti, da tožnik s kolektivnim upravljanjem avtorskih pravic izvaja pridobitno dejavnost, bi moral ugotoviti, da zbiranje avtorskih honorarjev na podlagi izdanih računov tožnika uporabnikom glasbenih del ni skladno z namenom ustanovitve in delovanjem tožnika po področni zakonodaji (ZSAP in ZKUASP) in da izpolnjuje kriterije pridobitnosti iz 2. člena Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Pri tej presoji je potrebno upoštevati na eni strani posebno naravo dejavnosti tožnika kot obveznega kolektivnega upravljalca avtorskih pravic, na drugi strani pa tudi zakonske omejitve glede razpolaganja s sredstvi ter zagotavljanja namenske porabe sredstev. Temu ustrezno je potrebno presoditi ali je tožnik v obravnavanem obdobju dejavnost dejansko opravljal skladno z zakonsko ureditvijo oziroma podzakonsko ureditvijo in ali je zagotavljal zakonsko predpisano namensko porabo sredstev.
Tožnik kolektivno upravlja avtorske pravice kot edino zakonsko predpisano dejavnost, nadomestila za avtorska dela pa tožnik pridobiva na račun avtorjev. Izplačevanje avtorskega honorarja avtorjem pa po presoji sodišča ne predstavlja izplačevanje ustvarjenega dobička avtorjem. Če pa viške sredstev tožnik razporeja v promocijski sklad za namene spodbujanja kulturno umetniške dejavnosti, pa ne gre za svobodno oziroma prosto uporabo dobička (ne gre za avtonomno razpolaganje z dobičkom), marveč za predpisano namensko porabo sredstev. Za nepridobitne dejavnosti pa je značilno, da njihov namen ni pridobivanje dobička, marveč gre za druge namene, pri čemer pa se takšna dejavnost lahko tudi izvaja na trgu.
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (2005) člen 16, 16/1, 21, 21/1. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 8, 21, 21/1.
javno kanalizacijsko omrežje - odvajanje in čiščenje odpadnih voda - odvajanje komunalnih odpadnih voda - komunalni priključki
Sodišče se s tožnikom strinja, da temelji izpodbijana odločitev na nepravilno ugotovljenem dejstvu, da se tožnikov obrat nahaja v območju aglomeracije št. ... Pri tem gre tudi po presoji sodišča za relevanten ugovor, kajti za uporabo določbe prvega odstavka 16. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, na katero je oprta odločitev, je pomembno, da se objekt nahaja na območju aglomeracije, ki je opremljeno z javno kanalizacijo.
ZEKom-1 člen 223, 223/1, 224, 224/1, 224/2. ZIN člen 32. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1, 279/1-3.
telekomunikacije - regulatorna odločba - ničnost odločbe - napačna uporaba materialnega prava - izrek odločbe - pravnomočnost
Po presoji sodišča je razlaga regulatorne odločbe, ki je v tem primeru "materialno pravo",ki ga je treba uporabiti, napačna, saj njen izrek, ki je edini relevanten, natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preskusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi, v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preskusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot isti proizvod.
Sklicevanje na obrazložitev regulatne odločbe ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z izrekom oziroma dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo izrek odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloči o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme. Drugi sestavni deli odločbe, na primer obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ne postanejo pravnomočni.5 Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je toženka, ker pri izračunu gospodarske ponovljivosti ni upoštevala tistih kriterijev, ki so določeni v 10.b točki izreka regulatorne odločbe, kršila prvi odstavek 224. člena ZEKom-1.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - prepoved uporabe objekta - uporabno dovoljenje - sorazmernost ukrepa
Načelo sorazmernosti iz drugega odstavka 7. člena ZIN je mogoče razumeti le tako, da inšpektor v primeru kršitve izbere za zavezanca najugodnejši ukrep med tistimi, ki jih materialni predpis določa za posamezno kršitev in ukrepov ne sme izrekati arbitrarno in ne po prosti presoji mimo materialnega predpisa. Po 150. členu ZGO-1 je v zvezi z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja določen le ukrep prepovedi uporabe objekta (3. točka prvega odstavka 150. člena ZGO-1), zato se tožnica ne more sklicevati na to, da bi moral biti izrečen drug ukrep. V primeru kršitev gradbene zakonodaje je tehtanje (oceno) ukrepa opravil že zakonodajalec, ko je z uporabo objekta brez uporabnega dovoljenja predpisal le ukrep prepovedi uporabe, zato kršitev materialnega prava oziroma načela sorazmernosti ni podana.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - begosumnost - Uredba Dublin II - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka ni izkazala utemeljene nevarnosti, da bo tožnik pobegnil. Ta namreč ne more biti podana le zato, ker je za mednarodno zaščito zaprosil že v Bolgariji in na Hrvaškem, kjer na odločitev ni počakal, ostali okoliščini pa nista izkazani. Glede na navedeno so razlogi izpodbijanega sklepa v zvezi z obstojem okoliščin, ki vzpostavljajo visoko stopnjo nevarnosti tožnikovega pobega tako bistveno pomanjkljivi, da se ga ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
pogojni odpust - izpolnjevanje pogojev za pogojni odpust - odločanje po prostem preudarku - delicta propria - zavrnitev tožbe
V obravnavani zadevi je bilo pravilno uporabljeno zakonsko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku, saj je tožena stranka v izpodbijani odločbi pojasnila, katera dejstva in dokazila je upoštevala pri svojem zaključku, da tožnika pogojno ne odpusti s prestajanja kazni zapora.
Kriteriji v petem odstavku 88. člena KZ-1 so navedeni le primeroma. Zato je pravilno stališče toženke, da je narava in teža kaznivega dejanja okoliščina, ki se lahko prav tako upošteva kot kriterij presoje pogojnega odpusta.
javna agencija - razrešitev članov - zahteva za izdajo začasne odredbe
Tožeča stranka v obravnavani zadevi ni izkazala težko popravljive škode, ki bi ji nastala brez izdaje začasne odredbe. V zvezi z izdajo začasne odredbe v predmetni zadevi je treba opozoriti na novejšo prakso Vrhovnega sodišča RS, po kateri je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju povezano z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog (tudi na položaj člana upravnega odbora), privilegij in ne pravica posameznika. Torej samo zaradi izgube tega položaja ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika (zasedati položaj v javnem sektorju), ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo, in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Posledično pa mu samo zaradi tega tudi ne more nastati škoda, za preprečitev katere bi bilo treba izdati začasno odredbo.
Tožnik je z družbenikom B. B. sklenil pogodbo o prodaji dela poslovnega deleža tožniku. Tožnik je kupnino delno poravnal, za razliko pa je z družbenikom B. B. sklenil posojilno pogodbo, posojilo pa je tožnik postopoma poravnal. Glede pogodbe o prodaji poslovnega deleža tožniku davčni organ navaja, da je sklenjena zgolj z namenom plačila nižjega davka odsvojitelja B. B., saj je davek od dobička iz kapitala nižji od davka od dividend. Pogodba o prodaji dela poslovnega deleža tožniku po mnenju davčnega organa nima ekonomske vsebine. Njen edini namen je zloraba predpisov. Po presoji sodišča gre zgolj za pavšalne navedbe, ki jih davčni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ne utemelji. V tem delu je izpodbijani sklep pomanjkljivo obrazložen in ne omogoča preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Pritožbeni organ sicer navaja, da je obstoj objektivnega in subjektivnega elementa za zlorabo predpisov po četrtem odstavku 74. člena ZDavP-2 davčni organ pojasnil v zapisniku DIN, kar pa ni pravilno, saj morajo ugotovitve dejanskega stanja oz. izkazanost verjetnega obstaja davčne obveznosti in njena višina izhajati iz obrazložitve izpodbijanega sklepa.
brezplačna pravna pomoč - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - javni interes - aktivna legitimacija
Tožeča stranka bi kot upravičenka do brezplačne pravne pomoči imela pravni interes za vložitev tožbe le, če bi bila z izpodbijanim sklepom odvetnici priznana nagrada, tožeča stranka pa bi menila, da je nagrada za opravljene storitve brezplačne pravne pomoči odmerjena previsoko.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v isti zadevi - nespremenjene okoliščine - materialna pravnomočnost - zavrženje prošnje - zavrženje ponovne prošnje
V predmetni zadevi gre za materialno pravnomočnost zadeve, saj je bilo v zadevi v korist tožnika že pravnomočno odločeno z odločbo, s katero je tožnik kot stranka dobil pravico dodelitve BPP in tako ponovno odločanje ni mogoče. V vmesnem času se tudi ni spremenilo dejansko stanje in tudi ne materialna podlaga, da bi bilo treba na novo ugotoviti in odločiti, česar tožnik v konkretni zadevi niti ne uveljavlja.