krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka
Pri presoji, ali za vodenje postopka določiti drugo sodišče, predstavlja oddaljenost kraja bivanja obdolženca od sodečega sodišča vsekakor relevantno okoliščino. Vendar pa mora sodišče upoštevati še druge okoliščine, med drugim tudi bivališča predlaganih prič ter obremenjenost posameznih sodišč.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka
Obdolženkino zdravstveno stanje predstavlja okoliščino, ki obdolženki onemogoča oziroma znatno otežuje udeležbo na narokih za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v S, kar predstavlja razlog, ki prevlada nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
Tehtnega razloga, ki bi že sam po sebi vzbujal objektiven dvom v nepristranskost sodišča, ne more predstavljati odziv javnosti na v preteklosti sprejeta, z vidika obdolženčevega položaja neugodna stališča sodišč, ki se manifestira preko aktivnega delovanja civilne iniciative. Tudi ugotovljene kršitve zakonov in Ustave v drugem kazenskem postopku same po sebi ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos - dvom v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da ima sodišče, ki je pristojno za sojenje mladoletnika, v tej zadevi status oškodovanca, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Pripor – utemeljen sum - koluzijska nevarnost – ponovitvena nevarnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Sodišče, ko odloča o priporu ugotovi le, če gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. Sodišča, ko odločajo o podaljšanju pripora, namreč ne ocenjujejo dokazov, temveč ugotavljajo le, ali so v spisu podatki in dokazi, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine
Sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti mora temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah (objektivnih in subjektivnih), na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost ponovitve.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Okoliščina, da je obdolženec sin sodne uslužbenke, poleg dejstva, da njegova mati opravlja delo vpisničarke na kazenskem oddelku, v tej vlogi pa vsakodnevno komunicira s sodniki kazenskega oddelka ter jim skladno s pravili Sodnega reda, med drugim, osebno dostavlja kazenske spise, vsekakor pomeni razlog, ki utemeljuje odločitev, da je treba zaradi ohranjanja videza nepristranskosti odločanja v nadaljnjem postopku določiti drugo stvarno pristojno sodišče.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Ob upoštevanju okoliščin (kraj storitve kaznivega dejanja, kraji prebivanja prič, možnost (začasne) premestitve obtoženca v drug zavod za prestajanje kazni zapora, obtoženčevo pooblaščanje zagovornikov iz različnih krajev) zgolj zaradi dejstva, da pred Okrožnim sodiščem v Mariboru zoper obtoženca poteka več kazenskih postopkov zaradi enakega kaznivega dejanja, ne da bi bile v predlogu konkretno navedene okoliščine, v katerih naj bi bila kazniva dejanja storjena in ki bi jih povezovale (na primer isti historični dogodek), po presoji Vrhovnega sodišča obravnavanega kazenskega postopka ne bo mogoče očitno lažje izvesti pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, da bi predlagano Okrožno sodišče v Kopru laže izvedlo kazenski postopek, samo po sebi ne more opravičevati prenosa krajevne pristojnosti. To dejstvo mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti. Ena od okoliščin, ki kaže na to, da bi delegirano sodišče laže izvedlo kazenski postopek, je okoliščina, da imajo vsi ali velika večina procesnih udeležencev prebivališče na območju tega sodišča.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati apriornega dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Dejstvo, da je predsednik višjega sodišča, ki naj bi odločalo o pritožbi obdolženke, izvenzakonski partner oškodovanke, daje postopku videz pristranskosti.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Po presoji Vrhovnega sodišča zagovornikove navedbe glede konkretnega postopka, v katerem mu sodišče naj ne bi zagotovilo časa za pripravo obrambe in v katerem sodišče obdolženki naj ne bi zagotovilo pravnih jamstev iz 29. člena URS, ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrožnega sodišča v Celju. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so zagovornikove navedbe glede vročanja vabil pričam in ukrepa prisilne privedbe priče v postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju I K 40425/2010, nerazumljive in pavšalne, saj iz navedb v predlogu (na podlagi katerih Vrhovno sodišče presoja utemeljenost predloga za prenos krajevne pristojnosti) ni mogoče ugotoviti, ali gre za okoliščine, ki bi pri razumnem človeku oziroma v očeh javnosti ob razumnem upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika tega sodišča kot takega in s tem o zagotavljanju videza nepristranskosti sojenj.
predaja zahtevane osebe državi članici – nalog za predajo - izročitev zahtevane osebe tretji državi – postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev – okoliščine primera
Če je zoper isto osebo odločeno, da se preda državi članici Evropske Unije in izroči tretji državi, o tem odloča senat treh sodnikov Vrhovnega sodišča, ki pri tem ustrezno upošteva vse okoliščine primera, zlasti težo kaznivega dejanja, kraj storitve kaznivega dejanja, datume posameznih nalogov, dejstvo, ali so odrejeni zaradi izvedbe kazenskega postopka ali zaradi izvršitve kazni in tudi tiste okoliščine, ki so določene z ustreznimi mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo (32. člen ZSKZDČEU-1).
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – prenos krajevne pristojnosti
V primeru, ko kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati, in kraj, kjer je nastala prepovedana posledica, nista na območju istega sodišča (distančni delikt), se krajevna pristojnost določa po kraju sodišča, ki je prvo začelo postopek oziroma pri katerem je bila najprej zahtevana uvedba postopka.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – razlogi za prenos – dvom v nepristranskost sodnika
Obsojenčevo prepričanje o tem, da mu ne bo zagotovljeno nepristransko sojenje, in njegovo nezadovoljstvo s preteklim odločanjem prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča v obravnavanem in drugih kazenskih postopkih zoper njega ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Prekršek je storila pravna oseba E. G., d. o. o., s sedežem v Kranju, ki pa se je po storitvi prekrška, dne 1. 10. 2015, pripojila k pravni osebi E., d. o. o., in s tem prenehala obstajati. E., d. o. o., ki je v postopku pred prekrškovnim organom nastopala kot univerzalna pravna naslednica prevzete družbe, je bila z odločbo o prekršku z dne 9. 2. 2016 spoznana za odgovorno storitve prekrška.
Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi. Ta obsega presojo ali so podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.