krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - sedež oškodovanca - gospodarska družba
Prepovedana posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije (nastanek premoženjske škode) ni nastala z izpolnitvenim ravnanjem oškodovanke, temveč z obdolženčevim neplačilom zapadlih računov za dobavljeno in montirano opremo. Kraj nastanka take škode je mogoče presojati le na podlagi sedeža oškodovanke.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Po presoji Vrhovnega sodišča vložnik z navedbami, da sodišče ni opravilo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj, izraža nestrinjanje z (vsebinsko) odločitvijo sodišča, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 431. člena ZKP. Vložnikove navedbe tako ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru
ZKP člen 464.. Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ člen 21.
spor o pristojnosti - postopek proti mladoletnikom - lažja izvedba postopka
Ocena o lažji izvedbi postopka zoper mlajšo mladoletnico v obravnavanem primeru ne more temeljiti le na možnosti lažjega spoznavanja njene osebnosti, ampak tudi ob hkratnem upoštevanju položaja mladoletne žrtve, ki bi jo ugotavljanje istega dejanskega stanja na dveh različnih sodiščih izpostavljalo dodatnim stiskam.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo
Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 presodilo, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata 34. in 35. člen ZKP. Vrhovno sodišče je v sklepu I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010 presodilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bi sodili tudi v kazenskih zadevah. Vendar pa je v obravnavanem primeru procesna situacija, ki jo v predlogu opisuje predlagateljica, drugačna od procesnih situacij, ki sta ju obravnavala zgoraj navedena sklepa. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa je na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (listovna št. 3284 spisa). V takšnih zadevah v skladu s 40.a členom Zakona o sodiščih (ZS) odločajo le sodniki, ki so zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje kazenskih zadev, razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Zgolj dejstvo, da je v drugem kazenskem postopku sodnica podala predlog za prenos krajevne pristojnosti, samo po sebi ne more vzbujati dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča in s tem tehtnega razloga.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Razlogi, ki jih navaja predsednica senata, ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti. Večinoma se namreč nanašajo le na predsednico senata, kar za prenos krajevne pristojnosti že pojmovno ne zadošča. Poleg tega žaljivi in drugi očitno tendenciozni in izkrivljeni prispevki (komentarji) ne morejo biti merilo za presojo videza nepristranskosti sodnika (torej za presojo vprašanja, kako njegovo nepristranskost razume javnost).
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Iz opisa dejanja je razvidno, da se izvršitvena ravnanja posameznih kaznivih dejanj nanašajo na območja različnih sodnih okrožij, med drugim tako z območja Maribora, kot tudi Ljubljane. Prav tako je iz predloga Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije razvidno (v nadaljevanju SDT), da predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju celotne Slovenije in ne koncentrirano zgolj na območju bodisi ljubljanskega bodisi mariborskega sodnega okrožja. Vendar pa je Okrožno sodišče v Ljubljani tisto sodišče, ki je v luči tretjega odstavka 26. člena ZKP že predhodno prejelo različne predloge SDT za opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju različnih sodnih okrožij, navedeno sodišče je tem predlogom ugodilo in posamezna preiskovalna dejanja tudi opravilo, zato je za odločanje krajevno pristojno na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP.
ZSKZDČEU-1 člen 185, 185/1, 185/2, 189, 189/1, 189/2.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - izvršitev denarne kazni - kaznivo dejanje
V obravnavanem primeru ne gre za priznanje in izvršitev denarne sankcije, ki je bila izrečena storilcu zaradi storitve prekrška, temveč gre za denarno sankcijo, ki mu je bila izrečena zaradi storitve kaznivega dejanja po pravu države izdajateljice.
Vrhovno sodišče je v letu 2014 krajevno pristojnost na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP z Okrajnega sodišča v Ljubljani preneslo na Okrajno sodišče v Koper, vendar to ne pomeni, da tako delegirane krajevne pristojnosti ni bilo več mogoče zakonito prenesti na drugo sodišče.
predaja zahtevane osebe državi članici - izročitev zahtevane osebe tretji državi - nalog za prijetje in predajo - prošnja za izročitev - postopek odločanja v primeru naloga in prošnje za izročitev - okoliščine primera
Za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je predajo osebe zahtevala Nemčija, je predpisana višja zaporna kazen kot za kaznivo dejanje, zaradi storitve katerega je izročitev zahtevala BiH. Obe državi zahtevata predajo oziroma izročitev za dejanji, ki sta bili storjeni na njunem ozemlju, obe zaradi izvedbe kazenskega postopka zoper zahtevano osebo. Nemčija je izdala nalog za prijetje in predajo, še preden je za izročitev zaprosila BiH. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je pri odločanju bistvenega pomena, da je bilo predhodni prošnji BiH za izročitev zahtevane osebe pravnomočno ugodeno že s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 10. 6. 2013, torej še preden je Nemčija izdala nalog za prijetje in predajo M. R. Takšna odločitev, gre za res iudicata, je za našo državo zavezujoča. Celovita presoja navedenih okoliščin pokaže, da je ta dodatna prvina, ki jo je treba upoštevati v skladu z določbo tretjega odstavka 32. člena ZSKZDČEU-1 (okoliščine, določene z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo), prevalentna in narekuje izročitev zahtevane osebe BiH.
ZKP člen 201, 201/1-2, 201/1-3, 202, 202/1, 202/2.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - koluzijska nevarnost - vpliv na priče in soobdolžence - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Podrejeni položaj priče (oškodovanca/-ke), ki se kaže v prisiljevanju k prostituciji, izkoriščanju revščine, razpolaganju s pričo (oškodovanko/-cem) in ustrahovanju, predstavlja okoliščino, ki kaže na realno možnost vplivanja na priče.
V zvezi z oškodovančevo zaposlitvijo na Okrajnem sodišču v Celju je treba upoštevati kratkotrajnost in časovno odmaknjenost zaposlitve ter dejstvo, da je bil oškodovanec zaposlen na sodišču, ki ni stvarno pristojno za obravnavano zadevo.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Zasebna tožba je bila vložena pri Okrajnem sodišču v Celju, na območju katerega je nastala prepovedana posledica, saj se je zasebni tožilec z elektronskim sporočilom z žaljivo vsebino seznanil v Š. vasi na svojem domu, torej na območju Okrajnega sodišča v Celju, zato je za sojenje krajevno pristojno to sodišče.
ZP-1-UPB3 člen 214, 214/4. ZS člen 114, 114/3, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-53.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.
prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, ki indicira lažjo izvedbo postopka pred drugim sodiščem, mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.