krajevna pristojnost - delegacija krajevne pristojnosti - drug tehten razlog - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Glede na to, da je obdolženec tudi podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani, je po presoji Vrhovnega sodišča podana okoliščina, ki vpliva na videz nepristranskosti sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani.
krajevna pristojnost - delegacija pristojnosti prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sodnikov
Vrhovno sodišče v zvezi s kazensko ovadbo (nekdanje) predsednice Višjega sodišča v Kopru zaključuje, da na tej stopnji postopka, ko je obravnavani primer v fazi preiskave pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje sodišča druge stopnje.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - hitrost in ekonomičnost postopka - lažja izvedba postopka - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti.
V obravnavanem primeru je oškodovanec kot tožilec vložil obtožnico zoper višje sodnike, ki po rednem teku stvari odločajo v kazenskih in prekrškovnih zadevah. Tako je podana situacija, ko bi o pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata o zavrženju obtožnice odločali sodniki, ki so s konkretno obtožnico obdolženi storitve kaznivega dejanja oziroma njihovi kolegi, torej višji sodniki iz drugih oddelkov Višjega sodišča v Kopru, kar bi glede na malo število sodnikov (skupno 14 sodnikov) Višjega sodišča v Kopru lahko ustvarilo videz pristranskosti Višjega sodišča v Kopru kot celote.
ZKP člen 167, 167/1, 201, 201/2, 201/3, 205, 205/2.. URS člen 23, 23/1.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - predlog za podaljšanje pripora - koluzijska in ponovitvena nevarnost - obrazložitev predloga - priporni razlogi - trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Državna tožilka ne obrazloži, v čem objektivne okoliščine, to je način izvršitve kaznivega dejanja, teža dejanja ali okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, utemeljujejo sklep o nevarnosti ponovitve. Le zatrjevanje, da je obdolženec v dveh kazenskih postopkih, kar je bistvo tožilkinega predloga za podaljšanje pripora v zvezi z nevarnostjo ponovitve kaznivega dejanja, pa tudi ne utemeljuje sklepanja o subjektivnih okoliščinah, ki so potrebne za presojo, ali je nevarnost ponovitve istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja, podana, saj državna tožilka ne navede nobenih povezovalnih okoliščin v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da nevarnost ponovitve kaznivega dejanja v predlogu ni obrazložena do te mere, da bi omogočala sklep o pripornem razlogu po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo svetovnega spleta oziroma elektronske pošte, ni pa povsem jasno, kje je storilec deloval oziroma kje je, glede na očitano kaznivo dejanje ponarejanja listin, nastala prepovedana posledica. Glede na opis kaznivega dejanja je torej negotovo, na območju katerega sodišča naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, zato je glede na dejstvo, da je bil obtožni predlog vložen pri Okrajnem sodišču v Celju, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP v tej zadevi podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - prekrškovni postopek
Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - sedež oškodovanca - gospodarska družba
Prepovedana posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije (nastanek premoženjske škode) ni nastala z izpolnitvenim ravnanjem oškodovanke, temveč z obdolženčevim neplačilom zapadlih računov za dobavljeno in montirano opremo. Kraj nastanka take škode je mogoče presojati le na podlagi sedeža oškodovanke.
ZKP člen 464.. Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ člen 21.
spor o pristojnosti - postopek proti mladoletnikom - lažja izvedba postopka
Ocena o lažji izvedbi postopka zoper mlajšo mladoletnico v obravnavanem primeru ne more temeljiti le na možnosti lažjega spoznavanja njene osebnosti, ampak tudi ob hkratnem upoštevanju položaja mladoletne žrtve, ki bi jo ugotavljanje istega dejanskega stanja na dveh različnih sodiščih izpostavljalo dodatnim stiskam.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Po presoji Vrhovnega sodišča vložnik z navedbami, da sodišče ni opravilo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj, izraža nestrinjanje z (vsebinsko) odločitvijo sodišča, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 431. člena ZKP. Vložnikove navedbe tako ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo
Vrhovno sodišče je že v sklepu I Kr 68/2002 z dne 11. 12. 2002 presodilo, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, z množičnimi prenosi krajevne pristojnosti pa bi sodna veja oblasti lahko posegla v zakonodajalčevo pristojnost v večji meri, kot še dopuščata 34. in 35. člen ZKP. Vrhovno sodišče je v sklepu I Kr 16/2010 z dne 11. 3. 2010 presodilo, da na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Pri sodišču sodniško funkcijo opravljajo še sodniki drugih oddelkov tega sodišča, za katere ne obstaja ovira, da ne bi sodili tudi v kazenskih zadevah. Vendar pa je v obravnavanem primeru procesna situacija, ki jo v predlogu opisuje predlagateljica, drugačna od procesnih situacij, ki sta ju obravnavala zgoraj navedena sklepa. Kot je razvidno iz podatkov kazenskega spisa je na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije (listovna št. 3284 spisa). V takšnih zadevah v skladu s 40.a členom Zakona o sodiščih (ZS) odločajo le sodniki, ki so zaradi posebne usposobljenosti in izkušenosti za reševanje kazenskih zadev, razporejeni ali dodeljeni v specializirani oddelek za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in podobnih kaznivih dejanj.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Zgolj dejstvo, da je v drugem kazenskem postopku sodnica podala predlog za prenos krajevne pristojnosti, samo po sebi ne more vzbujati dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča in s tem tehtnega razloga.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Razlogi, ki jih navaja predsednica senata, ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti. Večinoma se namreč nanašajo le na predsednico senata, kar za prenos krajevne pristojnosti že pojmovno ne zadošča. Poleg tega žaljivi in drugi očitno tendenciozni in izkrivljeni prispevki (komentarji) ne morejo biti merilo za presojo videza nepristranskosti sodnika (torej za presojo vprašanja, kako njegovo nepristranskost razume javnost).
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Iz opisa dejanja je razvidno, da se izvršitvena ravnanja posameznih kaznivih dejanj nanašajo na območja različnih sodnih okrožij, med drugim tako z območja Maribora, kot tudi Ljubljane. Prav tako je iz predloga Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije razvidno (v nadaljevanju SDT), da predlaga opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju celotne Slovenije in ne koncentrirano zgolj na območju bodisi ljubljanskega bodisi mariborskega sodnega okrožja. Vendar pa je Okrožno sodišče v Ljubljani tisto sodišče, ki je v luči tretjega odstavka 26. člena ZKP že predhodno prejelo različne predloge SDT za opravo posameznih preiskovalnih dejanj na območju različnih sodnih okrožij, navedeno sodišče je tem predlogom ugodilo in posamezna preiskovalna dejanja tudi opravilo, zato je za odločanje krajevno pristojno na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP.
ZSKZDČEU-1 člen 185, 185/1, 185/2, 189, 189/1, 189/2.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - pristojnost po stalnem oziroma začasnem prebivališču - izvršitev denarne kazni - kaznivo dejanje
V obravnavanem primeru ne gre za priznanje in izvršitev denarne sankcije, ki je bila izrečena storilcu zaradi storitve prekrška, temveč gre za denarno sankcijo, ki mu je bila izrečena zaradi storitve kaznivega dejanja po pravu države izdajateljice.