prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča
Oškodovanec kot tožilec je vložil obtožnico zoper dva višja sodnika, ki odločata v kazenskih in prekrškovnih zadevah. Že okoliščina, da gre za dva izmed (petnajstih) sodnikov Višjega sodišča v Kopru, ki je pristojno odločati o vloženi pritožbi, predstavlja tehten razlog zaradi katerega bi bil lahko ustvarjen videz pristranskosti Višjega sodišča v Kopru kot celote.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev drugostopenjskega sodnika - običajni kolegialni odnosi
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da je določitev kriterijev za krajevno pristojnost v rokah zakonodajalca, zato je krajevno pristojnost mogoče prenesti le izjemoma, če so za to po presoji sodišča podani tehtni razlogi.
V konkretnem primeru iz predloga za prenos krajevne pristojnosti po presoji Vrhovnega sodišča niso razvidne okoliščine, ki jih ne bi imel pred očmi že zakonodajalec, ki je v drugem odstavku 40. člena ZKP določil, da o pritožbi višjega sodnika zoper odločbo predsednika višjega sodišča odloča tričlanski senat višjega sodišča. Drugačna odločitev - ugoditev predlogu za prenos pristojnosti - bi pomenila, da bi neposredno višje sodišče moralo za odločanje o pritožbi po drugem odstavku 40. člena ZKP vselej določiti drugo stvarno pristojno sodišče. To bi predstavljalo nedopusten poseg sodne veje oblasti v pristojnost zakonodajalca in posledično kršitev ustavnega načela delitve oblasti.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost pristojnega sodišča
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Tako Okrajno sodišče v Ljubljani kot Okrožno sodišče v Ljubljani sta samostojni in neodvisni sodišči, kar velja tudi za sodnike enega in drugega sodišča, pri čemer je Okrajno sodišče v Ljubljani (za razliko od ostalih okrajnih sodišč, ki so organizacijske enote okrožnega sodišča z njegovega območja) samostojna organizacijska enota (drugi odstavek 114. člena Zakona o sodiščih). Zgolj dejstvo, da je sedež obeh sodišč v Ljubljani in da naj bi šlo „v očeh javnosti“ za eno sodišče, pri čemer med obema sodiščema ni nobene povezave, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Ljubljani kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi za delegacijo - dvom v nepristranost sodišča
Vrhovno sodišče ugotavlja, da obdolženčeve navedbe v zvezi z okoliščinami prihoda na sodišče ne predstavljajo okoliščin, ki bi opravičevale prenos krajevne pristojnosti. Tako razlog, ki bi prevladal nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti, ni podan.
Po presoji Vrhovnega sodišča obdolženčevo subjektivno videnje okoliščin, ki objektivno ne izkazujejo negativnega razpoloženja v zvezi z vprašanjem, povezanim s konkretno zadevo, ne nudijo podlage za dvom v nepristranskost sojenja pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje
Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je arterijska hipertenzija pogosta kronična bolezen, ki je dostopna medikamentnemu zdravljenju. Tako obtoženčevo zdravstveno stanje, ki zahteva dolgoročno in večinoma doživljenjsko zdravljenje, pri katerem je ključno njegovo sodelovanje, sicer predstavlja omejitev za sodelovanje v sodnem postopku, pri čemer ne gre za okoliščino, ki bi obtožencu onemogočala oziroma znatno oteževala udeležbo na narokih za glavno obravnavo pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Tako razlog, ki bi prevladal nad okoliščinami za določitev Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot pristojnega sodišča, ni podan.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - združitev kazenskih postopkov - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - lažja izvedba postopka - enoten postopek - subjektivna in objektivna koneksiteta
Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta - zveznost) sodišče iz razlogov procesne ekonomije praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo. V prvi vrsti vodenje enotnega postopka zagotavlja presojo kriminalne količine, oceno storilčeve nevarnosti in izrek primerne kazenske sankcije ter hkrati onemogoča različno ali nasprotujočo si oceno istih dokazov v različnih kazenskih postopkih in na tej podlagi sprejemanje nepravilnih sodb.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - obnova kazenskega postopka - pritožbeno odločanje
Predlagatelj mora s konkretnimi okoliščinami obrazložiti, kako dogodek po razglasitvi sodbe pred drugim (nižjestopenjskim) sodiščem vpliva na nepristransko odločanje pritožbenega sodiša v postopku obnove kazenskega postopka, sicer s predlogom za prenos krajevne pristojnosti ne more biti uspešen.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - prebivališče strank in prič
Oddaljenost procesnih udeležencev od sodečega sodišča, s katero zagovorniki utemeljujejo lažjo izvedbo postopka, sicer lahko predstavlja relevantno okoliščino, vendar mora sodišče upoštevati tudi druge okoliščine, tudi obremenjenosti posameznih sodišč. Prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče, ki je že nadpovprečno obremenjeno z reševanjem zadev, bi namreč lahko vodilo v nesorazmerno podaljšanje postopka.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja
Napačno je stališče zunajobravnavnega senata Okrožnega sodišča v Celju, da se je kazenski postopek zaradi enakih očitkov že začel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ko je to opravilo posamezna preiskovalna dejanja, pri čemer se sodišče sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča I Kr 15887/2017 z dne 25. 5. 2017. V citirani zadevi je bila procesna situacija, v kateri je Vrhovno sodišče odločalo o sporu o pristojnosti, drugačna, saj je bil kompetenčni spor sprožen v fazi oprave posameznih preiskovalnih dejanj po 166. členu ZKP in torej zahteva za začetek kazenskega postopka še ni bila podana. V obravnavanem primeru pa je tožilstvo že podalo zahtevo za preiskavo, s čimer je zahtevalo uvedbo kazenskega postopka, preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju pa je osumljenega M. K. tudi že zaslišal. Zahtevo za izvedbo posameznega preiskovalnega dejanja pa ni mogoče šteti za zahtevo za uvedbo kazenskega postopka, saj se na podlagi tako pridobljenih dokazov tožilstvo šele odloča, ali bo zahtevalo uvedbo postopka.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranost sodnika - zahteva za izločitev sodnikov - videz nepristranskosti
V predlogu za prenos pristojnosti bi moral predlagatelj izkazati obstoj konkretnih okoliščin, ki so po svoji vsebini zmožne vplivati na nepristranskost sojenja in ta vpliv v konkretni zadevi utemeljiti, ne pa le na splošno trditi, da so vsi sodniki, državni tožilci in oškodovanec v tej zadevi povezani in da so se že vnaprej dogovorili, da ga obsodijo.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - bivališče prič in strank
Tako obdolženec kot tudi večina prič, zlasti pa priča M. P., ki je bil tedaj vodja mariborske poslovne enote oškodovane družbe in ki je vodil celotno poslovanje z obdolžencem, prebivajo na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Tudi nepremičnina, ki je bila predmet sporne leasing pogodbe, se nahaja v Slovenski Bistrici, torej na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta dejstva brez dvoma indicirajo lažjo izvedbo postopka pred mariborskim sodiščem, po oceni Vrhovnega sodišča pa so tudi izražena v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo procesno ekonomičnost, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - izločitev vseh sodnikov pristojnega sodišča
Domnevno nezakonito odločanje sodnika A. A. ter senata Višjega sodišča v Kopru je lahko predmet presoje v postopku odločanja o pravnih sredstvih zoper te sodne odločbe, v okviru fakultativne delegacije krajevne pristojnosti pa tovrstnih navedb predlagateljev ni mogoče presojati.
prenos krajevne pristojnosti - prenos pristojnosti sodišča druge stopnje - delegacija iz drugih tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - obseg odločanja
Zgolj domneva, da bo Višje sodišče v Ljubljani v zvezi z razlago določbe 398. člena ZKP zavzelo drugačno pravno stališče, kot se zanj v pritožbi zavzema obdolženčeva obramba, ne more predstavljati drugega tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo višje sodišče.
krajevna pristojnost - delegacija krajevne pristojnosti - drug tehten razlog - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča
Glede na to, da je obdolženec tudi podpredsednik Okrajnega sodišča v Ljubljani, je po presoji Vrhovnega sodišča podana okoliščina, ki vpliva na videz nepristranskosti sodnikov Okrajnega sodišča v Ljubljani.
krajevna pristojnost - delegacija pristojnosti prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranskost sodnikov
Vrhovno sodišče v zvezi s kazensko ovadbo (nekdanje) predsednice Višjega sodišča v Kopru zaključuje, da na tej stopnji postopka, ko je obravnavani primer v fazi preiskave pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje sodišča druge stopnje.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - hitrost in ekonomičnost postopka - lažja izvedba postopka - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti.
V obravnavanem primeru je oškodovanec kot tožilec vložil obtožnico zoper višje sodnike, ki po rednem teku stvari odločajo v kazenskih in prekrškovnih zadevah. Tako je podana situacija, ko bi o pritožbi zoper sklep zunajobravnavnega senata o zavrženju obtožnice odločali sodniki, ki so s konkretno obtožnico obdolženi storitve kaznivega dejanja oziroma njihovi kolegi, torej višji sodniki iz drugih oddelkov Višjega sodišča v Kopru, kar bi glede na malo število sodnikov (skupno 14 sodnikov) Višjega sodišča v Kopru lahko ustvarilo videz pristranskosti Višjega sodišča v Kopru kot celote.
ZKP člen 167, 167/1, 201, 201/2, 201/3, 205, 205/2.. URS člen 23, 23/1.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - predlog za podaljšanje pripora - koluzijska in ponovitvena nevarnost - obrazložitev predloga - priporni razlogi - trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega predloga - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Državna tožilka ne obrazloži, v čem objektivne okoliščine, to je način izvršitve kaznivega dejanja, teža dejanja ali okoliščine, v katerih naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, utemeljujejo sklep o nevarnosti ponovitve. Le zatrjevanje, da je obdolženec v dveh kazenskih postopkih, kar je bistvo tožilkinega predloga za podaljšanje pripora v zvezi z nevarnostjo ponovitve kaznivega dejanja, pa tudi ne utemeljuje sklepanja o subjektivnih okoliščinah, ki so potrebne za presojo, ali je nevarnost ponovitve istovrstnega, to je specifičnega kaznivega dejanja, podana, saj državna tožilka ne navede nobenih povezovalnih okoliščin v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem. Vrhovno sodišče tako ugotavlja, da nevarnost ponovitve kaznivega dejanja v predlogu ni obrazložena do te mere, da bi omogočala sklep o pripornem razlogu po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo svetovnega spleta oziroma elektronske pošte, ni pa povsem jasno, kje je storilec deloval oziroma kje je, glede na očitano kaznivo dejanje ponarejanja listin, nastala prepovedana posledica. Glede na opis kaznivega dejanja je torej negotovo, na območju katerega sodišča naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, zato je glede na dejstvo, da je bil obtožni predlog vložen pri Okrajnem sodišču v Celju, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP v tej zadevi podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - prekrškovni postopek
Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.