Sodišče ni imelo podlage, da bi se po tem, ko je bila nanj prenesena pristojnost, izreklo za nepristojno. Delegirano sodišče se namreč ne more izreči za nepristojno, lahko le predlaga ponoven prenos pristojnosti, če se spremenijo okoliščine, ki so bile podlaga za prenos pristojnosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sodišča - nepristranskost sojenja - dvom v nepristranskost sojenja - položaj obdolženca
Visoka stopnja zanimanja za obdolženčeve kazenske postopke, je nedvomno povezana tudi z določenimi pričakovanji javnosti, ki predstavljajo določeno mero pritiska na delo posameznih sodnikov in sodišča kot celote.
Pri ugotavljanju morebitne (ne)pristranskosti sodišča ima tudi videz določeno težo, čeprav ne sme biti odločilen sam po sebi, ampak ga je potrebno presojati ob upoštevanju dejanske situacije. Ravno v obravnavani zadevi je opisana dejanska situacija, povezana z obdolženčevimi številnimi kazenskimi postopki, ki izvirajo iz opravljanja županske funkcije, takšne narave, da bi lahko tako pri obdolžencu, kot tudi pri razumni javnosti vplivala na zaupanje, ki ga mora z vidika videza nepristranskosti uživati sodišče. Pri tem ni mogoče mimo dejstva, da se je večina postopkov zoper njega končala z zavrnilnimi ali oprostilnimi sodbami, ter dejstva, da je v obsodilnih sodbah (tudi v tem postopku), kot je bilo že pojasnjeno, obdolženec uspel šele z izrednim pravnim sredstvom.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - pristojnost za odločanje o predlogu za delegacijo
O prenosu krajevne pristojnosti odloča neposredno višje sodišče, kar v konkretni zadevi pomeni, da bi lahko Vrhovno sodišče preneslo pristojnost na drugo okrožno sodišče izven območja Višjega sodišča v Ljubljani samo v primeru, če bi bil vložničin predlog utemeljen tudi kolikor se nanaša na njene pomisleke glede odločanja višjega sodišča. Posplošene okoliščine, ki naj bi po vložničinem mnenju narekovale prenos pristojnosti izven območja Višjega sodišča v Ljubljani, po oceni Vrhovnega sodišča ne vzbujajo dvoma v nepristransko odločanje višjega sodišča o predlogu, kolikor se ta nanaša na vložničine pomisleke glede izvedbe kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Na sodnem območju Višjega sodišča v Ljubljani sta poleg Okrožnega sodišča v Ljubljani, tudi Okrožni sodišči v Kranju in Novem mestu, glede katerih pa vložnica ne navaja razlogov, ki bi vzbujali pomisleke v nepristransko izvedbo postopka, če bi bila krajevna pristojnost prenesena na eno od teh sodišč. S tega vidika Vrhovno sodišče glede predloga za prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na drugo stvarno pristojno sodišče, pri čemer ni pomembno, da se sama zavzema za prenos na Okrožno sodišče v Kopru, ne predstavlja skupnega neposrednega višjega sodišča, ki bi bilo pristojno odločati o prenosu pristojnosti.
krajevna pristojnost - odgovornost pravne osebe za prekršek - spor o krajevni pristojnosti - navezne okoliščine - sedež pravne osebe - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija
Pri odločanju o krajevni pristojnosti sodišča navezna okoliščina kraja storitve prekrška neposrednega storilca (forum delicti dommissi) pretehta nad krajem sedeža pravne osebe.
krajevna pristojnost sodišča - kraj storitve prekrška - sedež pravne osebe - delavnostna teorija - spor o pristojnosti
Iz zgoraj navedenega opisa prekrška ne izhaja, na kakšen način oziroma kje mora odgovorna oseba pravne osebe izvajati nadzor nad delom vlakospremnega osebja in izvajanjem javno objavljenega voznega reda; povedano drugače, iz opisa prekrška ni razvidno, da bi odgovorna oseba pravne osebe nadzor morala opravljati na postajah O., M. T. in M. Glede na tako izkazane okoliščine je treba šteti, da je bila opustitev storjena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik in ki praviloma deluje na sedežu pravne osebe, treba vezati na njen sedež.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti sojenja
Pri odločanju ESČP je pomemben predvsem videz nepristranskosti. V zadevi Kinsky proti Češki z dne 9. 2. 2012 je ESČP izrecno presodilo, da ne glede na to, da je sodba morda res pravična in nepristranska, mora biti to tudi na navzven jasno razvidno. Ni dovolj, da sodišče pravično odloči, ampak mora biti odločitev sodišča tudi dojeta kot pravična. Pri tej presoji je stališče pritožnika, ki zatrjuje pristranskost sodnika, pomembno, a ne odločilno, saj mora biti dvom o pristranskosti sodnika objektivno utemeljen. Da se lahko ugotovi, ali so pritožnikovi strahovi glede nepristranskost objektivno utemeljeni, je treba videz preverjati glede na objektivna dejstva, na katerih temelji.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - pravica do nepristranskega sojenja
Zgolj dejstvo, da stranka ne zaupa sodniku oziroma sodišču, ne more biti zakonski razlog za prenos krajevne pristojnosti. Zatrjevane nepravilnosti bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih postopkov s pravnimi sredstvi, njihovo uveljavljanje pa ne more biti podlaga za prenos krajevne pristojnosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi - izjema od pravila
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Zgolj dejstvo, da je obdolženec predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in da postopek zoper njega poteka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - navezne okoliščine - procesna ekonomija - največja otrokova korist
Če ima mladoletna oseba v postopku vlogo oškodovanca, sta kraj njenega stalnega prebivališča in okolje, v katerem živi, dejanski okoliščini, ki v znatni meri zmanjšujeta pomen primarnih naveznih okoliščin za določitev krajevne pristojnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
VS00022075
ZP-1 člen 8, 14.a, 60, 60/2, 77, 77/1, 80, 80/1. KZ-1 člen 19.
krajevna pristojnost sodišča - spor o pristojnosti - kraj storitve prekrška - delavnostna teorija - akcesorna pridružitvena odgovornost
Samostojnemu podjetniku posamezniku se storitev obravnavanih prekrškov očita na podlagi pridružitvene (akcesorne) odgovornosti (prvi odstavek 14.a člena ZP-1), pri čemer lasten prispevek samostojnega podjetnika posameznika k prekršku, ki bi kazal na dejstvo, da bi samostojni podjetnik opustil kakšno dejanje ali (z aktivnim ravnanjem) odredil vožnjo vozniku neposrednemu storilcu, v izreku odločbe o prekršku ni opisan. Skladno s prvim odstavkom 80. člena ZP-1 se tako kot kraj storitve prekrška samostojnega podjetnika posameznika šteje kraj, kjer je prekršek storil neposredni storilec (prvi odstavek 80. člena ZP-1).
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - razlog ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - subjektivna in objektivna koneksiteta - združitev kazenskih postopkov
Prenos krajevne pristojnosti je smotrn, ko pred več sodišči tečejo postopki za kazniva dejanja, med katerimi obstaja določena zveznost. Predlog lahko poda tudi eno od sodišč, pred katerim teče postopek, z namenom pritegnitve zadev drugih sodišč.
Z vidika enotne ocene obdolženčeve kriminalne dejavnosti, potencialno pa tudi zaradi pravilne pravne kvalifikacije, povezane z morebitno uporabo konstrukcije nadaljevanega kaznivega dejanja, je prenos pristojnosti z namenom kasnejše združitve postopkov smotrn.
krajevna pristojnost - predlog za prenos krajevne pristojnosti - izločitev sodnikov
Na splošni ravni ni mogoče zavzeti stališča, da je pomanjkanje sodnikov (do katerega je prišlo zaradi izločitve), ki so z letnim razporedom določeni za sojenje v kazenskih zadevah na določenem sodišču, mogoče rešiti le s prenosom krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - postopek proti mladoletnikom
V obravnavanem primeru se je postopek proti mladoletnici združil s postopkom zoper polnoletne obdolžence, v kazenski zadevi pa je bil že razpisan predobravnavni narok. Navedeno pomeni, da je tudi predlog za kaznovanje proti mladoletni K. D., enako kot obtožnica zoper polnoletne obdolžence, postal pravnomočen.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - delavnostna teorija - sedež pravne osebe
Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
prenos krajevne pristojnosti - predlog za prenos krajevne pristojnosti - razlog ekonomičnosti - lažja izvedba postopka - subjektivna in objektivna koneksiteta - združitev kazenskih postopkov
Če obstaja med kaznivimi dejanji določena povezava (subjektivna ali objektivna koneksiteta ali zveznost), sodišče iz razlogov procesne ekonomičnosti praviloma izvede enoten postopek in izda eno samo sodbo.
V obeh primerih gre poleg istega obdolženca, za tako tesno povezanost dejanskih stanov, da so v veliki meri podani tudi enaki dokazni predlogi in razlogi ekonomičnosti utemeljujejo predlog za prenos krajevne pristojnosti.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti
Zgolj okoliščina, da je predsednica senata v obravnavani zadevi, hkrati sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, ki bo odločalo o pritožbi zoper njene odločitve, ne more že sama po sebi vzbujati dvoma v videz nepristranskosti pritožbenega sodišča kot celote. Pri tem je potrebno upoštevati, da so višji sodniki pri odločanju o pritožbi vezani na Ustavo in zakone.
krajevna pristojnost - kraj storitve prekrška - prepovedana posledica - delavnostna teorija
Opustitev je bila izvršena na sedežu pravne osebe v Ljubljani, saj je delovanje pravne in odgovorne osebe, ki je njen zakoniti zastopnik, ki deluje na sedežu pravne osebe, v konkretnem primeru mogoče vezati le na njen sedež, kjer bi morali biti sprejeti potrebni ukrepi o ustreznem obveščanju potnikov.