pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - formalni pogoji - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Teža kaznivih dejanj in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj (prodaja in posredovanje pri prodaji različnih vrst drog v daljšem časovnem obdobju) ob upoštevanju, da sta tako obdolženi D. R. (zoper katerega se vodi še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja), kot obdolženi F. M. (ki je tudi sam uživalec prepovedanih drog) brez redne zaposlitve in brez premoženja kažejo, da jima je prav izvrševanje teh kaznivih dejanj predstavljalo (edini) vir njunega zaslužka zato obstaja resna in konkretna nevarnost da bi obdolženca (ki sta oba dolžna preživljati svoje mladoletne otroke), če bi bila izpuščena na prostost, takšna kazniva dejanja ponovila.
Pri spolnih zlorabah otrok so storilci tisti, ki ne le iščejo ampak ustvarjajo priložnosti, da pridejo v stik s svojimi žrtvami, zato v tem primeru pripor ni neogiben zaradi varstva dosedanjih oškodovancev, ampak tudi drugih otrok.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - objektivne in subjektivne okoliščine
Vrhovno sodišče se v postopku odločanja o podaljšanju pripora omeji le na ugotovitve, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z določeno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznih dokazov ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ni predmet presoje v tej fazi postopka, ko gre za odločanje o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora, ampak je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – formalni pogoji – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine
Objektivne (velika teža kaznivih dejanj, način storitve, okoliščine, v katerih so bila izvrševana, dolžina časovnega obdobja in njihova frekvenca) in subjektivne okoliščine (vztrajnost, intenzivnost in trdna odločenost izvrševati tovrstna kazniva dejanja) kažejo na nevarnost, da bi obdolženci tovrstna kazniva dejanja, če bi bili izpuščeni na prostost, ponavljali, kakor tudi, da je pripor še vedno neogibno potreben in sorazmeren omejevalni ukrep.
ZSKZDČEU člen 85. ZP-1 člen 214, 214/6. ZP-1G člen 52, 52/6.
pristojnost sodišča – izvršitev odločb – pristojnost sodišča za postopek izvrševanja denarne sankcije - predlog za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v RS – izvrševanje denarne sankcije v drugi državi članici - posebna pristojnost
Postopek izvršitve denarne kazni (globe) v drugi državi članici EU se začne z vložitvijo predloga za izvršitev odločbe, s katero je izrečena sankcija za prekršek, pristojnemu izvršitvenemu organu druge države članice.
Utemeljen sum storitve kaznivega dejanja izhaja iz sklepa o uvedbi preiskave, ki v zvezi s tem podrobno navaja razloge in zbrane dokaze, v dosedanjem teku preiskave pa utemeljenost suma ni bila ovržena niti omajana.
krajevna pristojnost – preizkus pristojnosti - spor o pristojnosti – ustalitev pristojnosti - posebna pristojnost - določitev uklonilnega zapora – postopek določitve – pristojnost za odločanje o predlogu za nadomestitev globe z nalogami v splošno korist oziroma v korist samoupravne lokalne skupnosti
Načelo ekonomičnosti postopka zahteva, da je preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti časovno omejen.
Določbo 82. člena ZP-1 je treba razlagati tako, da se nanaša le na predhodni preizkus krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Okoliščina, da je bil obdolženi nadrejen predsednici senata, ki je sodila v kazenski zadevi subsidiarnega tožilca kot obdolženca ter tožilčevo osebno prepričanje, da ga je obdolženec skupaj s predsednico senata prikrajšal za dokaze,na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Samo dejstvo, da se sodniki poznajo z obdolžencema, ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost, neargumentiran subjektiven dvom subsidiarnega tožilca pa na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
prenos krajevne pristojnosti - sodnik nepristojnega sodišča v okrožju kot obdolženec - dvom v nepristranskost sojenja
Kolegialni odnosi med sodniki ne morejo predstavljati tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP; kolikor odnosi med obdolžencem in sodnico, ki vodi obravnavani kazenski postopek, te okvire presegajo in zato obstojijo okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodničino nepristranskost, je potrebno to reševati v okviru instituta izločitve sodnice.
Domnevne nezakonitosti bodo predmet presoje v nadaljnjem teku kazenskega postopka, v okviru morebitnih pravnih sredstev, in jih v okviru fakultativne delegacije krajevne pristojnosti ni moč presojati.
pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče
Okoliščina, da so bile tri priče od tistih, ki jih našteva predlog državne tožilke za podaljšanje pripora, že zaslišane, ne vpliva na utemeljenost predloga, da se pripor podaljša; če bo preiskava zaradi tega prej končana, bo prej prišlo do odločitve o morebitnem nadaljevanju postopka in priporu.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - vložitev obtožnice - rok za vložitev
Ker je državno tožilstvo prejelo spis po končani preiskavi dne 27.7.2004, mora imeti na razpolago instrukcijski rok petnajstih dni, ki ga določa 2. odstavek 184. člena ZKP, zato je Vrhovno sodišče obdolženemu podaljšalo pripor prav v skladu s tem rokom za vložitev obtožnice. Ne morejo pa biti razlogi za nadaljnje podaljšanje pripora okoliščine, ki so povezane z letnim dopustom državnega tožilca.
pripor - ponovitvena nevarnost - podaljšanje pripora, o katerem odloča Vrhovno sodišče - neogibna potrebnost pripora
Določbo 2. odstavka 205. člena ZKP si je treba razlagati tako, da vrhovno sodišče o predlogu upravičenca odloči šele neposredno pred iztekom prejšnjega podaljšanja pripora.
Podaljšanje pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti (3. točka 1. odstavka 201. člena v zvezi z 2. odstavkom 205. člena ZKP).