krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Obdolženčevo subjektivno prepričanje, da mu pred Višjim sodiščem v Ljubljani ne bo zagotovljen pošten postopek zaradi, po njegovem zatrjevanju, spora s celotnim Višjim sodiščem v Ljubljani oziroma vsemi sodniki tega sodišča, ne more predstavljati tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Teža in način izvršitve kaznivih dejanj kažeta, da gre za dobro organizirana ravnanja z mednarodnim elementom, pri čemer naj bi imel obdolženec v kriminalni družbi pomembno vlogo. Obdolženec je bil že pravnomočno obsojen, tudi zaradi kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z drogo v Italiji, ko mu je bila izrečena kazen 6 let zapora, sedaj obravnavana kazniva dejanja pa naj bi storil v času pogojnega odpusta s prestajanja te kazni, kar kaže na obstoj ponovitvene nevarnosti. Še vedno pa je podan tudi priporni razlog begosumnosti. Čeprav je obdolženec državljan Republike Slovenije, njegovi stiki in povezave, ne le na Kosovu (od koder izhaja), temveč tudi v drugih evropskih državah utemeljujejo nevarnost, da bi zaradi tega kazenskega postopka, ko se mu očitajo huda kazniva dejanja, za katera so zagrožene visoke zaporne kazni, pobegnil in se na ta način skušal izogniti temu kazenskemu postopku.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Oškodovanec je izvenzakonski partner višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki je bila navzoča ob dogodku, v zvezi s katerim je obtoženec utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, bila je zaslišana v preiskavi in je kot priča predlagana v obtožnici. Glede na sorazmerno majhnost Višjega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče že v predhodnih odločbah ugotovilo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar glede na udeležbo ene izmed višjih sodnic istega višjega sodišča kot priče v obravnavanem kazenskem postopku, lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Obdolženec je pokazal veliko vztrajnost pri izvrševanju kaznivih dejanj, saj naj bi po tem, ko češki organi niso izpolnili postavljenih zahtev, še naprej pošiljal nevarne snovi na naslove različnih oseb, kar kaže na nevarnost, da bi na prostosti kazniva dejanja ponavljal.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Od izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj obdolženke ni odvrnila niti obravnava policije, niti podana kazenska ovadba zoper njo, saj je z izvrševanjem tovrstnih kaznivih dejanj nadaljevala ter pri tem izkazala izjemno vztrajnost in trdovratnost.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Glede na to, da resno bolna obdolženka, ki je tudi mati samohranilka in prejema denarno socialno pomoč, živi in se zdravi v Mariboru ter da je iz Maribora tudi večina prič, ki jih je treba zaslišati, bo postopek lažje izvedlo Okrajno sodišče v Mariboru.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Razlogi, ki so narekovali prenos pristojnosti v fazi odločanja o pritožbi, v fazi odločanja na prvi stopnji niso podani, saj sodniki Okrajnega sodišča v Murski Soboti, za razliko od sodnikov Višjega sodišča v Mariboru, niso oškodovanci v tem kazenskem postopku. Zgolj dejstvo, da spada Okrajno sodišče v Murski Soboti pod pristojnost Višjega sodišča v Mariboru, pa ni okoliščina, ki bi vzbujala dvom v nepristranskost tega sodišča.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Obdolženci so se po storitvi kaznivih dejanj, zaradi katerih so v kazenskem postopku, umaknili v tujino, kar ob visoko zagroženih kaznih za kazniva dejanja in presoji, da obdolžencev na našo državo ne vežejo vezi, ki bi preprečevale, da bi Slovenijo zapustili, kaže na to, da pri njih obstaja realna nevarnost pobega.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
Ker je za kaznivi dejanji zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1 in nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 pristojno okrajno sodišče, za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov po šestem v zvezi s petim in prvim odstavkom 143. člena KZ-1 pa okrožno sodišče, je po pravilu subjektivne koneksitete iz prvega odstavka 32. člena ZKP in upoštevaje, da je obdolženec v vseh treh primerih delal na območju Upravne enote Ljubljana, za odločanje v tej zadevi pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
postopek določitve uklonilnega zapora – posebna pristojnost – krajevna pristojnost - nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti
Okrajno sodišče je izdalo sklep o določitvi uklonilnega zapora, storilec prekrška pa je v času, ko je še imel stalno prebivališče na območju tega sodišča, predlagal, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. V času začetka postopka za nadomestitev plačila globe je torej določba tretjega odstavka 202.b člena ZP-1 za to določala pristojnost sodišča, ki je izdalo sklep o uklonilnem zaporu. Storilec prekrška je sicer med postopkom odločanja o njegovem predlogu spremenil stalno prebivališče, ki ni več na območju pristojnosti tega sodišča, ker pa je bil v obravnavanem primeru sklep o določitvi uklonilnega zapora že izdan, se sodišče po uradni dolžnosti ne more več izreči za krajevno nepristojno.
Res je sicer, da je obdolženec državljan Republike Slovenije, vendar ima stike in močne povezave v različnih državah, posebno v Republiki Kosovo od koder izhaja, zaradi česar je utemeljeno sklepati, da bi ob dejstvu, da je tukaj v postopku zaradi hudih kaznivih dejanj v primeru izpustitve na prostost pobegnil in se s tem izognil nadaljnemu poteku kazenskega postopka.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Oškodovanec je izvenzakonski partner višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki je bila navzoča ob dogodku, v zvezi s katerim je obtoženec utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe in je kot priča predlagana v obtožnici. Glede na sorazmerno majhnost Višjega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
stvarna pristojnost – krajevna pristojnost - spor o pristojnosti
V prvem odstavku 204. člena KZ-1 je za kaznivo dejanje tatvine predpisana kazen zapora do treh let, zato je za sojenje v obravnavani zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP). Obravnavano kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno na območju Murske Sobote, zato je za sojenje v tem kazenskem postopku krajevno pristojno Okrajno sodišče v Murski Soboti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Ob upoštevanju, da je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da naj bi ga obdolženec storil v Kranju, ter presoji obdolženčevih subjektivnih okoliščin (stalno bivališče ima na območju Okrožnega sodišča v Kranju, je brez zaposlitve, prejema denarno socialno pomoč ter je lastnik osebnega vozila, ki je odjavljeno iz prometa) je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog
Institut prenosa krajevne pristojnosti ni prvenstveno namenjen zagotavljanju pravice do nepristranskega sodnika, saj lahko to pravico stranke uresničujejo z institutom izločitve sodnika.
Znanstvo med sodniki in strankami postopka, ki temelji na opravljanju njihovega poklica, torej kolegialni odnosi, običajni med člani pravniškega poklica, ne predstavljajo tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena ZKP.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - formalni pogoji - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine
Teža kaznivih dejanj in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj (prodaja in posredovanje pri prodaji različnih vrst drog v daljšem časovnem obdobju) ob upoštevanju, da sta tako obdolženi D. R. (zoper katerega se vodi še en kazenski postopek zaradi istovrstnega kaznivega dejanja), kot obdolženi F. M. (ki je tudi sam uživalec prepovedanih drog) brez redne zaposlitve in brez premoženja kažejo, da jima je prav izvrševanje teh kaznivih dejanj predstavljalo (edini) vir njunega zaslužka zato obstaja resna in konkretna nevarnost da bi obdolženca (ki sta oba dolžna preživljati svoje mladoletne otroke), če bi bila izpuščena na prostost, takšna kazniva dejanja ponovila.
Pri spolnih zlorabah otrok so storilci tisti, ki ne le iščejo ampak ustvarjajo priložnosti, da pridejo v stik s svojimi žrtvami, zato v tem primeru pripor ni neogiben zaradi varstva dosedanjih oškodovancev, ampak tudi drugih otrok.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - objektivne in subjektivne okoliščine
Vrhovno sodišče se v postopku odločanja o podaljšanju pripora omeji le na ugotovitve, ali iz zbranih dokazov izhajajo dejstva in okoliščine, ki z določeno stopnjo verjetnosti omogočajo sklepanje, da je obdolženec storil kaznivo dejanje. Ocena verodostojnosti oziroma zanesljivosti posameznih dokazov ter ugotavljanje, ali so podani zakonski znaki kaznivega dejanja, ni predmet presoje v tej fazi postopka, ko gre za odločanje o predlogu okrožnega državnega tožilca za podaljšanje pripora, ampak je predmet presoje razpravljajočega senata na glavni obravnavi, če bo do nje prišlo.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – formalni pogoji – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine
Objektivne (velika teža kaznivih dejanj, način storitve, okoliščine, v katerih so bila izvrševana, dolžina časovnega obdobja in njihova frekvenca) in subjektivne okoliščine (vztrajnost, intenzivnost in trdna odločenost izvrševati tovrstna kazniva dejanja) kažejo na nevarnost, da bi obdolženci tovrstna kazniva dejanja, če bi bili izpuščeni na prostost, ponavljali, kakor tudi, da je pripor še vedno neogibno potreben in sorazmeren omejevalni ukrep.