krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Oškodovanec je predsednik ter eden izmed zgolj štirih sodnikov kazenskega oddelka krajevno pristojnega pritožbenega sodišča. Pomembno je tudi, da je očitano kaznivo dejanje obrekovanja povezano z oškodovančevim delom višjega sodnika v drugi kazenski zadevi. Navedene okoliščine bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost sojenja.
neprava obnova kazenskega postopka – stvarna pristojnost – spor o pristojnosti
Za odločanje v postopku t. i. neprave obnove kazenskega postopka je po drugem odstavku 407. člena ZKP pristojno sodišče prve stopnje, ki je sodilo v zadevi v kateri je bila izrečena najstrožja vrsta kazni, pri kaznih iste vrste pa tisto sodišče, ki je izreklo najvišjo kazen.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Glede na maloštevilnost sodnikov na Višjem sodišču v Celju je gotovo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar lahko, glede na udeležbo ene izmed višjih sodnic istega višjega sodišča kot priče v obravnavanem kazenskem postopku, pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora
Teža dejanja, način storitve in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno ter osebne okoliščine obdolženca kažejo na realno nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovil kakšno od kaznivih dejanj zoper življenje in telo, med njimi tudi najhujše.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Obdolženkine navedbe predstavljajo neargumentiran subjektiven dvom obdolženke v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, ki na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen
Za odločanje o priznanju odločbe, s katero je bila v drugi državi članici EU fizični (ali pravni) osebi izrečena denarna sankcija za kaznivo dejanje, je po prvem odstavku 189. člena ZSKZDČEU-1 pristojen preiskovalni sodnik, pristojnost pa se določi po stalnem ali začasnem prebivališču osebe, zoper katero je bila izrečena denarna sankcija.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Vložena civilna tožba stranke postopka zoper določenega sodnika lahko predstavlja konkretni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v sodnikovo nepristranskost, kar se rešuje v okviru instituta izločitve sodnika, ne predstavlja pa razloga za prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena ZKP.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Niti iz predloga za prenos krajevne pristojnosti, niti iz njemu priloženega kazenskega spisa ni mogoče razbrati prav nobene neposredne povezave med sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru, ki odločajo o vloženih pritožbah in stečajno upraviteljico, ki v tem primeru nastopa v vlogi obdolženke, v stečajnih postopkih pa praviloma sodeluje s sodniki gospodarskega oddelka Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta vez med stečajno upraviteljico in sodiščem je tako šibka, da ne more vplivati na videz nepristranskosti sojenja.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - upravičeni predlagatelj
Sklep po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko izda sodišče na predlog preiskovalnega sodnika, sodnika posameznika ali predsednika senata ali pa na predlog obdolženca, oškodovanca, zasebnega tožilca ali državnega tožilca, ki je pristojen za postopek pred sodiščem, ki odloča o prenosu krajevne pristojnosti, če teče kazenski postopek na zahtevo državnega tožilca.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Na to, da je še vedno podan priporni razlog po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, kaže narava kaznivega dejanja, to je promet z mamili, pri čemer je obdolžencu očitano izvajanje obsežnejše kriminalne dejavnosti, da je bil obdolženec že kaznovan za istovrstno kaznivo dejanje, da je brez zaposlitve in premoženja, denarna pomoč v višini 280,00 EUR mesečno pa mu očitno ne zadošča, saj je odvisnik od prepovedanih drog. Vse te objektivne in subjektivne okoliščine utemeljujejo sklep, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti tovrstna kazniva dejanja ponavljal.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Od nadaljnjega izvrševanja istovrstnih kaznivih dejanj obdolženke ni odvrnila niti obravnava policije niti podana kazenska ovadba. Policija je od nje kot osumljenke pridobila izjavo in se je obdolženka torej zavedala, da ji je policija na sledi, oziroma da jo sumi tovrstnih kaznivih dejanj, pa je kljub temu nadaljevala z izvrševanjem hudih kaznivih dejanj.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - upravičeni predlagatelj
Sklep po prvem odstavku 35. člena ZKP lahko izda sodišče na predlog preiskovalnega sodnika, sodnika posameznika ali predsednika senata ali pa na predlog obdolženca, oškodovanca, zasebnega tožilca ali državnega tožilca, ki je pristojen za postopek pred sodiščem, ki odloča o prenosu krajevne pristojnosti, če teče kazenski postopek na zahtevo državnega tožilca.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Glede na razmeroma obsežne pripombe na izvedeniško mnenje, ki jih je podal obdolženčev zagovornik bo treba izvedenca pozvati k dopolnitvi mnenja, državnemu tožilstvu pa zagotoviti ustrezen čas za odločitev po opravljeni preiskavi, zato je Vrhovno sodišče predlogu državne tožilke sledilo ter pripor podaljšalo za en mesec.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-2, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - begosumnost - koluzijska nevarnost - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Obstoj koluzijske nevarnosti potrjuje tudi dejstvo, da je obdolženec zaradi ustrahovanja oškodovanke, ki je zoper njega podala kazensko ovadbo zaradi drugega kaznivega dejanja najel nekoga, ki je z grožnjo pri oškodovanki dosegel, da je pristala na odložen pregon.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Tudi dejstvo, da sta oškodovanca vložila kazensko ovadbo zoper več uslužbencev sodišča, po oceni Vrhovnega sodišča ne vpliva na videz nepristranskosti celotnega sodišča. Ta okoliščina bi lahko imela vpliv zgolj na videz nepristranskosti konkretnih sodnikov, zoper katere je bila ovadba vložena.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja. Obdolženčeve navedbe pa predstavljajo neargumentiran subjektiven dvom obdolženca v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem v Celju, ki na prenos krajevne pristojnosti nima vpliva.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Po določbi prvega odstavka 35. člena ZKP se lahko prenese zgolj krajevna, ne pa tudi stvarna pristojnost. V konkretnem primeru bi lahko Vrhovno sodišče, če bi bili izpolnjeni zakonski pogoji iz prvega odstavka 35. člena ZKP, za postopek določilo zgolj drugo okrajno sodišče, ne more pa določiti, kot to predlaga obdolženec, da je za postopek pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost
Vrhovno sodišče predlogu za podaljšanje pripora še za 3 (tri) mesece ni sledilo in je pripor podaljšalo le za 1 (en) mesec, ker je ključni dokaz, ki je prevesil sum v utemeljen sum, obstoj karakterističnih delcev na obdolžencu oziroma njegovi jakni ali plašču. Če se izkaže obdolženčev zagovor, da so bili navedeni delci nanešeni na njegova oblačila ob streljanju v strelskem klubu prejšnjo zimo, za verjetnega, se bo seveda stopnja utemeljenega suma, da je storil obravnavano kaznivo dejanje, ob izostanku kakršnihkoli novih dokazov, bistveno zmanjšala. Zato mora preiskovalni sodnik nemudoma postaviti izvedenca, ki bo na to vprašanje odgovoril.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi
Oškodovanec je izvenzakonski partner višje sodnice na Višjem sodišču v Celju, ki je bila navzoča ob dogodku, v zvezi s katerim je obtoženec utemeljeno osumljen storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe in je kot priča predlagana v obtožnici. Glede na sorazmerno majhnost Višjega sodišča v Celju, je Vrhovno sodišče ugotovilo, da se sodniki, če med seboj ne prijateljujejo, vsaj poznajo, kar lahko pri strankah postopka in v javnosti vzbudi dvom v nepristranskost sojenja.
Obdolženec je enega od alternativno določenih znakov kaznivega dejanja prikrivanja izpolnil na območju Celja, zato ni mogoče trditi, da je bilo očitano kaznivo dejanje storjeno na neznanem kraju.