krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Predmetna zadeva pred Okrajnim sodiščem v Postojni je dodeljena v reševanje sodniku, zoper katerega je predlagatelj pred istim sodiščem zahteval uvedbo kazenskega postopka zaradi kaznivih dejanj po tretjem odstavku 285. člena KZ-1 in prvem odstavku 288. člena KZ-1, hkrati pa je ta sodnik tudi edini sodnik na kazenskem oddelku tega sodišča. To utemeljuje zaključek, da obstojijo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi – videz nepristranskosti
Okoliščina, da so v predmetni kazenski zadevi oškodovanci trije višji sodniki Višjega sodišča v Ljubljani, bi utegnila okrniti videz nepristranskega sojenja.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – upravičeni predlagatelj
Predlog za prenos krajevne pristojnosti lahko vloži preiskovalni sodnik, sodnik posameznik ali predsednik senata, obdolženec, oškodovanec, zasebni tožilec ali državni tožilec (drugi odstavek 35. člena ZKP).
Državna tožilka je predlagala izvedbo dokaza z izvedencem oziroma dopolnitev mnenja ter nato, če se bo pokazalo za potrebno, tudi zaslišanje obeh izvedenk
zaradi ugotovitve obdolženčeve prištevnosti. Prav ta ugotovitev pa je pomembna za nadaljnji potek postopka, zato se ni mogoče strinjati z zagovornico, da nadaljnja procesna dejanja v preiskavi več niso potrebna.
Nestrinjanje vložnika s preteklimi odločitvami Višjega sodišča v Mariboru zoper obdolženca in njegovo mater v drugih kazenskih zadevah ne predstavlja razloga za prenos krajevne pristojnosti.
ZKP v drugem odstavku 26. člena daje zasebnemu tožilcu možnost, da zasebno tožbo vloži pri sodišču, na območju katerega ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče. Gre za izbirno krajevno pristojnost, zato se sodišče, pri katerem je zasebna tožba vložena in ima obdolženec na območju tega sodišča stalno ali začasno prebivališče, ne more izreči za krajevno nepristojno.
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - preiskava - dokazna ocena
Ugovor zagovornika, da ni dokazano, da je obdolženec dejanski uporabnik telefonske številke, ne more izključiti utemeljenosti suma, da je storil očitana kazniva dejanja. Ugovor predstavlja oceno pridobljenih dokazov, ki je preiskovalni sodnik v tej fazi postopka ne izvaja.
ZP-1 člen 8, 60, 60/2, 77, 78, 79, 80. KZ-1 člen 18, 19.
krajevna pristojnost – kraj storitve prekrška
Če za obstoj prekrška zadošča gola kršitev norme, ki od naslovnika zahteva določeno ravnanje ali mu prepoveduje na določen način ravnati, potem pojmovno ni mogoče govoriti o nastanku prepovedane posledice, saj ta kot element prekrška sploh ni predpisana. V takih primerih je za določitev kraja storitve prekrška potrebno uporabiti delavnostno teorijo in za kraj prekrška šteti kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
pripor - podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS - utemeljen sum - nedovoljen dokaz - ponovitvena nevarnost
Sodišče, ko odloča o priporu, lahko ugotovi le, če gre za prima facie nedovoljene dokaze, torej dokaze, ki so nedovoljeni na prvi pogled. V tej fazi postopka sodišče ne ocenjuje dokazov, temveč ugotavlja le, ali so v spisu podatki in dokazi na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da je obdolženec storil določeno kaznivo dejanje.
krajevna pristojnost – prenos krajevne pristojnosti – tehtni razlogi
Storilka je zaradi svoje zaposlitve in narave dela s sodniki Višjega sodišča v Mariboru v vsakodnevnih stikih ter se z njimi osebno pozna. Navedeni okoliščini bi lahko vzbudili dvom v nepristranskost sodnega odločanja o njeni pritožbi.
Vrhovno sodišče pri odločanju o predlogu po prvem odstavku 35. člena ZKP razlogov za prenos krajevne pristojnosti ne ugotavlja na svojo iniciativo po uradni dolžnosti, temveč jih je vložnik dolžan v predlogu vsebinsko utemeljiti.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
Ob upoštevanju teže očitanega kaznivega dejanja in stopnje nevarnosti ponavljanja tovrstnih kaznivih dejanj je podano sorazmerje ne samo s posegom v svobodo obeh obdolžencev, temveč tudi glede trajanja pripora.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti - ustalitev krajevne pristojnosti
Ugovor krajevne nepristojnosti se v skrajšanem postopku sme podati do začetka glavne obravnave, torej do predstavitve obtožnega predloga s strani državnega tožilca.
Neargumentiran in subjektiven dvom oškodovanca kot tožilca v nepristranskost sojenja ne opravičuje izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti.
Zunanji videz nepristranskosti sojenja ni neka abstraktna kategorija, temveč mora biti v vsakem posameznem primeru povezan s konkretnimi okoliščinami, ki bi v tej zadevi lahko vzbujale dvom v objektivno nepristranskost sojenja.
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Ni mogoče že vnaprej dvomiti v nepristransko odločanje sodišča druge stopnje. Predloga sta v tem delu, ko izid kazenskega postopka pred sodiščem prve stopnje še ni znan, prav tako ni znano, ali bo višje sodišče v tej zadevi sploh odločalo, preuranjena.
Po oceni Vrhovnega sodišča navzočnosti obdolženca v kazenskem postopku ni mogoče zagotoviti z blažjim ukrepom kot je pripor, pripor pa je tudi neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi. S kaznivimi dejanji, ki jih je obdolžen, je bila povzročena velika premoženjska škoda, ki lahko ogrozi obstoj ali celo povzroči propad gospodarske družbe, to pa ima lahko za posledico tudi izgubo premoženja in zaposlitev oseb, katerih eksistenca je vezana na družbo.