ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3, 88/2. ZPol člen 80, 80/2, 83.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – policist – odredba ministra
Tožnikovo opravljanje dejavnosti, ki mu je bila kot policistu prepovedana z odredbo ministra, izdano na podlagi 2. odst. 80. čl. ZPol, predstavlja resen in utemeljen krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Omejitve, ki jih vsebuje omenjena odredba ministra, niso nezakonite oziroma neustavne, ampak so posledica pooblastil, ki jih imajo policisti, za vrednotenje omejitev pa prejemajo tudi povečano osnovno plačo.
predlog za izvršbo - več izvršilnih sredstev - umik predloga za izvršbo - sodne takse
Ker upnik tudi po pozivu sodišča ni doplačal sodne takse za predlog za izvršbo (glede na to, da je predlagal izvršbo s tremi sredstvi izvršbe), je sodišče pravilno štelo, da je predlog za izvršbo umaknil.
odgovornost delodajalca za škodo - zdravniška napaka (medicinska napaka) - poškodba živca med operativnim posegom - dokazno breme
Dokazno breme toženkinega zavarovanca (toženke) je dokazati, da je operater pri operaciji ravnal v skladu s pravili stroke. Naloga izvedenca medicinske stroke je ugotoviti dejstva o tem, ali je glede na okoliščine konkretne operacije tožnice zdravnik – operater ravnal v skladu s pravili stroke (ali je bil izbran postopek odstranjevanja osteohondroma ali eksostoze na mečnici primeren v tožničinem primeru ali je bil izveden z zadostno strokovno skrbnostjo in natančnostjo. Dolžnost sodišča je, da poskrbi za razjasnitev vseh nasprotij in dvomov glede obstoja odločilnih dejstev, tudi takšnih, ki nastanejo zaradi nenatančnega izražanja izvedencev in prič.
Dokazno breme, da je bil pasivni družbenik, je vselej na družbeniku, ki mora zatrjevati in dokazati, da glede na položaj v družbi ni mogel vplivati na preprečitev izbrisa družbe iz sodnega registra in da je glede na svoje pravice in obveznosti storil vse, da do izbrisa družbe ne bi prišlo, pri čemer ga zgolj dejanska neaktivnost ne more razbremeniti odgovornosti.
priposestvovanje - služnost - tek priposestvovalne dobe
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi sicer pravilno ugotavlja, da je priposestvovalna doba za priposestvovanje vtoževane služnosti lahko začela teči šele v trenutku, ko je tožnik pridobil lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini, saj služnosti na lastni stvari ni mogoče pridobiti, vendar pa nato zmotno zaključi, da je tožnik postal lastnik gospodujoče nepremičnine šele na podlagi pravnomočne sodbe. Tožnik je namreč lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem, na podlagi določbe četrtega odstavka 28. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR).
sprememba pravnomočne sodbe - obnova kazenskega postopka - upravičenci za vložitev zahteve za obnovo
Državni tožilec je po smrti "obsojenca" upravičen vložiti zahtevo za spremembo pravnomočne odločbe - "priglasitve okrajnega ljudskega odbora", na podlagi katerega je bilo po 28. členu ZKIK osebi odvzeto premoženje.
ZOR člen 178, 186, 189, 190, 192, 195, 195/1, 200, 324. ZPP člen 14, 189, 216, 254.
povzročitev prometne nesreče - identično dejansko stanje - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - soodgovornost oškodovanca - vzročna zveza - primerna denarna odškodnina - zamudne obresti - zapadlost odškodninske obveznosti - izgubljeni dobiček - litispendenca - postavitev drugega izvedenca
Drugi toženec je bil zaradi dogodka, ki se je pripetil dne 29.6.2000, spoznan za krivega, ker je kot udeleženec v prometu s kršitvijo predpisov o varnosti cestnega prometa iz malomarnosti povzročil prometno nesrečo, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je na podlagi 14. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku, vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, in sicer glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca. Sedaj teče postopek o izrednem pravdnem sredstvu, s katerim se presoja pravilnost pravnomočne obsodilne kazenske sodbe, toda ta kljub dovolitvi obnove pravno še vedno obstaja. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločalo o ugovoru tožene stranke, ki odgovarja za povzročitelja škode (prve toženke) in drugega toženca, da je podana tudi soodgovornost tožnika kot oškodovanca. Tako tožnik kot oškodovanec kot drugi toženec sta se samovoljno izpostavila riziku, tožnik se je poškodoval, ko je na lastno pobudo tekmoval v hitrostni vožnji, kar je tudi treba tehtati z gledišča vzročne zveze z očitanim škodnim dogodkom. Ker je torej vzrok zdrsa in posledično gmotne in negmotne škode tožnika tako dotik toženčevega vozila kot tudi previsoka hitrost vozila, ki ga je upravljal tožnik, je prispevek obeh enak, soodgovornost tožnika je torej 50 %.
disciplinski postopek – odklonitev dela – nadurno delo – opomin
Ker je bilo nadurno delo tožnicama odrejeno nezakonito (ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji po ZDR ali kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti), ju tožena stranka zaradi njunega izostanka ne bi smela spoznati za odgovorni za disciplinsko kršitev in jima izreči opomina.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki kot poslovni razlog navaja ukinitev delovnega mesta komercialista na določenem območju, ni zakonita, saj je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da to delovno mesto pri toženi stranki ni bilo ukinjeno.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj so tožeče stranke v vtoževanem obdobju prejemale plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbah tožene stranke, zoper katere se niso pritožile. Ker so odločbe s tem postale dokončne in pravnomočne, je sodišče nanje vezano.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
Da bi bilo podano motenje posesti, mora biti podana tudi taka sprememba dejanskega stanja, ki ima tudi praktičen pomen. Dejanje tožene stranke pa ni bilo tako, ki bi onemogočilo tožnici normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo, šlo je za enkraten prehod, ki se očitno pozneje tudi ni ponovil.
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
stroški izobraževanja – vrnitev stroškov izobraževanja – svoboda dela – presoja ustavnosti – pobotni ugovor
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto določena v pogodbi o zaposlitvi, ki jo je sklenil kot sodniški pripravnik, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka neto plač, prejetih v času pripravništva.
izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj zunajzakonske skupnosti pred uveljavitvijo ZZZDR - skupno premoženje - skupna lastnina
Sodišče prve stopnje je štelo namreč, da bi zunajzakonska skupnost med tožnico in dolžnikom lahko obstajala šele od 1.1.1977, ker je institut zunajzakonske skupnosti v naši pravni ureditvi priznan šele od uveljavitve ZZZDR, in bi lahko šele od tedaj dalje pridobivala skupno premoženje.
Institut zunajzakonske skupnosti je bil res uzakonjen z ZZZDR, ki je začel veljati 1.1.1977, in je v 12. členu določal, da dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, ima zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. To pa ne pomeni, da so se elementi zunajzakonske skupnosti in posledično nastanek skupnega premoženja v zunajzakonski skupnosti presojali šele od 1.1.1977 dalje, saj je sodna praksa priznavala nastanek skupne lastnine (skupnega premoženja) v zunajzakonski skupnosti že pred uveljavitvijo ZZZDR. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da bi zunajzakonska skupnost med tožnico in dolžnikom lahko obstajala šele od 1.1.1977, ko je bila pravno priznana z ZZZDR, in bi lahko šele od tedaj dalje pridobivala skupno premoženje.
Kupcem ni mogoče očitati, da niso bili dovolj skrbni in od njih tudi ni mogoče zahtevati, da bi preverjali zakonski status razpolagalca in pravni status predmeta razpolage.
mirovanje postopka - sprememba naslova - vročanje s pritrditvijo pisanj na sodno desko - opustitev predloga za nadaljevanje postopka - domneva umika tožbe
Ker je tožeča stranka med pravdo spremenila svoj naslov in tega ni sporočila sodišču prve stopnje do glavne obravnave, je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko ji je vročitev sodnih pisanj opravljalo s pritrditvijo na sodno desko. Zato se tudi utemeljeno šteje, da je bila na glavno obravnavo pravilno vabljena in ko je to predlagala navzoča prvotožena stranka, je sodišče prve stopnje utemeljeno odredilo mirovanje postopka, zaradi česar so nastopili pravni učinki tega procesnega inštituta v smislu člena 210 ZPP.
pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje – revizija zoper sklep o zavrženju revizije – postulacijska sposobnost
V obravnavanem primeru bi bila taka (druga) revizija dovoljena, saj 3. odst. 384. čl. ZPP določa, da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže. Vendar pa morajo biti tudi v tem primeru podane vse temeljne procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje revizije, med katere spada tudi postulacijska sposobnost. Revizija bi bila v obravnavanem primeru dovoljena le, če bi bila prav odsotnost postulacijske sposobnosti stranke tisti razlog, zaradi katerega bi bila prva revizija zavržena in bi zato pravilnost teh razlogov bilo potrebno presojati v revizijskem postopku.
denacionalizacijski postopek - tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe
Tožeča stranka glede na podano zahtevo za denacionalizacijo ne more zahtevati varovanja tistega dela zahtevka, ki se nanaša na odškodnino na način, da uveljavlja ničnost kupne pogodbe v zvezi z nepremičninami 401/8 in 401/9 in na pravilnost odločitve prve stopnje zato tudi nima vpliva dejstvo, da je sporna pogodba sicer bila sklenjena po tem, ko je bil že uveden denacionalizacijski postopek.