ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/2, 71, 71/1, 71/1-1, 71/2. ZPP člen 130, 130/1, 130, 130/1.
odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe
Za utemeljen odlog izvršbe morata biti v smislu materialne določbe 71. člena ZIZ kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvi, da mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, drugi pogoj pa je podan bodisi ob obstoju enega od taksativno naštetih primerov v prvem odstavku citirane določbe oziroma še v primeru, če je v smislu drugega odstavka citirane določbe podan posebno upravičen razlog, pri čemer mora tudi v zadnjem primeru sodišče seveda ugotavljati še verjetnost obstoja nevarnosti nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode.
omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – prenehanje teka zamudnih obresti na podlagi zakona – pravila materialnega prava
V primerih, ko odloča o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti, izvršilno sodišče, mora upoštevati to sodišče vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno z razveljavljeno določbo 1060. člena OZ. Odločba Ustavnega sodišča vpliva na izvršbo izvršljive sodbe tako, da izvršba za zapadle, pa neplačane zakonske zamudne obresti, kolikor so presegle glavnico, ni dopustna.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da storilec prekrška kot poštar, ki raznaša pošto po nestrnjenih naseljih, sicer pri opravljanju svojega osnovnega poklica uporablja motorno vozilo H kategorije in ga tudi potrebuje, vendar pa vožnja motornega vozila določene kategorije ni njegov osnovni poklic, kot je to razvidno iz samih pritožbenih navedb, zato storilec ne izpolnjuje že prvega pogoja za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1.
ZP-1-UPB3 člen 25, 25/1, 25/5, 137, 137/1, 156, 156/1, 156/1-5, 156/1-6. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d, 130/5, 238, 238a.
vožnja pod vplivom alkohola - sankcije - odvzem predmetov - uničenje motornega vozila - vštetje pridržanja v globo
Odločitev o uničenju predmeta je posledica izreka stranske sankcije odvzema predmetov, ki jo lahko izreče le sodišče. Če sodišče odloči, da se zaseženi predmet uniči, ne da bi izreklo tudi odvzem tega predmeta kot stransko sankcijo, je s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
razdelitev skupnega premoženja zakoncev – obseg skupnega premoženja – delež zakoncev – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Med udeležencema postopka, bivšima zakoncema, je sporen tako obseg skupnega premoženja, kot delež na njem. Če obstaja med udeležencema takšen spor, je vsekakor potrebno najprej razčistiti obseg skupnega premoženja, saj je delež mogoče določiti šele, ko se ve za obseg skupnega premoženja. Kljub temu pa je sodna praksa enotna, da se lahko na pravdo (hkrati in skupaj) napotita oba udeleženca.
Upnik je v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ poleg verjetnosti obstoja terjatve moral izkazati verjetno tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma v smislu tretjega odstavka 270. člena ZIZ te nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa, kot je razvidno iz podanega predloga za izdajo začasne odredbe upnice, upnica nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ni zatrjevala, prav tako pa tudi ne pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, to je, da bi s predlagano začasno odredbo dolžnica utrpela le neznatno škodo.
Tožena stranka je upravičena do separatnih stroškov za pristop na dva naroka za glavno obravnavo, saj se ju tožnica, kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni udeležila, sodišča pa tudi ni pravočasno obvestila o svoji bolezni.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne pripada pogodbena kazen po panožni kolektivni pogodbi, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, je upravičen do pogodbene kazni na podlagi 28. čl. SKPgd v višini najmanj treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, ki opisanih omejitev pravice ne vsebuje oziroma ki določa pravico do pogodbene kazni v vseh primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno odločbo.
Glede na to, da je amortizacija računovodska postavka, ki sodi v okvir odhodkov izkaza poslovnega izida, pri čemer je predlagatelj ves čas postopka zatrjeval, da je nasprotni udeleženec to postavko ovrednotil prenizko, pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbeno kritiko v smeri, da ta okoliščina že pojmovno pomeni, da v tem delu niso podane materialnopravne predpostavke za izredno revizijo (2. odst. 322. čl. ZGD-1).
obnova postopka - obsodilna kazenska sodba - razlogi za obnovo - rok za vložitev predloga
Zaradi vezanosti pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo v pravdi zaradi plačila odškodnine iz škodnega dogodka, ki je bil predmet obravnave pred kazenskim sodiščem in zaradi katerega je bila tožena stranka pravnomočno obsojena, le ta ne more več uveljavljati ugovora, da dejanje ni bilo storjeno, saj je pravdno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega sodišča, da je nastala prepovedana posledica, ki ustreza kaznivemu dejanju.
Utemeljenost predloga za obnovo postopka se presoja izključno na podlagi predlagateljevih navedb, s katerimi utemeljuje obnovitvene razloge, na katere opira svoj predlog. Predlagatelj mora navesti okoliščine glede roka in predlagati dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja glede pravočasnosti (in obnovitvenega razloga), da lahko sodišče presodi pravočasnost predloga.
ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 244, 244/1, 313.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – pravna kvalifikacija
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, čeprav je tožena stranka navedla napačno pravno kvalifikacijo kršitve iz delovnega razmerja, ki se je tožnici očitala, saj zadošča, da je tožena stranka v odpovedi navedla vse znake (drugega) kaznivega dejanja.
ZZVZZ člen 80, 81, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
začasna nezmožnost za delo – ugotovitev za nazaj – poslabšanje zdravstvenega stanja
Ker je odločba imenovanega zdravnika, da je tožnik od 28. 10. 2006 dalje zmožen za delo, postala pravnomočna in ker niso obstajali pogoji za priznanje začasne odsotnosti z dela za nazaj iz 232. člena POZZ (nedosegljivost osebnega zdravnika zaradi praznikov, hospitalizacija, bolezen v tujini in drugi utemeljeni primeri), temveč je dne 14. 11. 2006 pri tožniku prišlo do nenadnega in nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja po 244. členu POZZ, zaradi katerega mu je imenovani zdravnik bolniški stalež za naprej (od 14. 11. 2006) tudi priznal, je tožbeni zahtevek, da se mu prizna bolniški stalež za nazaj od 28. 10. 2006, neutemeljen.
denarna terjatev – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti – zamudne obresti
Ker rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke ni bil določen, je prišlo do zamude šele, ko je tožnik zahteval plačilo. To pomeni, da zakonske zamudne obresti tečejo šele od vložitve tožbe dalje.
Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Upnik mora dolžniku na njegovi zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe – rok za uveljavljanje terjatve – zadržanje in pretrganje zastaranja
Pritožbeno sodišče ne soglaša s pravnimi argumenti v obravnavani pritožbi, da je bil z navedenim sklepom Ustavnega sodišča o začasnem zadržanju izvajanja določb ZFPPod-B omenjeni enoletni rok pretrgan in ne zgolj zadržan. Del izreka navedenega sklepa, da zastaranje terjatev v času zadržanja ne teče, ima namreč učinek zadržanja teka zastaranja po 361. čl. OZ.
KZ člen 240, 240/1, 25 ZGD člen 50, 51. Slovenski računovodski standardi člen 22. ZKP, 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
opustitev kot način storitve kaznivega dejanja - določenost v zakonu ali drugih predpisih
Kaznivo dejanje je lahko storjeno (izvršeno) z opustitvijo samo, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti. To pomeni, da je posledica nastala zaradi neizvršitve obveznosti, ki bi jo moral storilec opraviti na podlagi določil zakona ali na zakonu temelječih predpisov. Samo pooblastilo za zastopanje podjetja in solastništvo podjetja pa storilca ne zavezuje k vodenju poslovnih knjig, ki jih je na podlagi zakona dolžan voditi samostojni podjetnik.
Sodišče mora dejanske navedbe strank v postopku presoditi z vidika vseh pravnih norm, ki bi glede nanje prišle v poštev kot pravnorelevantna dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku. To pravilo izhaja iz določbe III. odst. 180. čl. ZPP pa tudi iz pravila, da sodišče pozna pravo po uradni dolžnosti.