ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/2, 71, 71/1, 71/1-1, 71/2. ZPP člen 130, 130/1, 130, 130/1.
odlog izvršbe - pogoji za odlog izvršbe
Za utemeljen odlog izvršbe morata biti v smislu materialne določbe 71. člena ZIZ kumulativno izpolnjena dva pogoja, prvi, da mora dolžnik izkazati za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, drugi pogoj pa je podan bodisi ob obstoju enega od taksativno naštetih primerov v prvem odstavku citirane določbe oziroma še v primeru, če je v smislu drugega odstavka citirane določbe podan posebno upravičen razlog, pri čemer mora tudi v zadnjem primeru sodišče seveda ugotavljati še verjetnost obstoja nevarnosti nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode.
omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – prenehanje teka zamudnih obresti na podlagi zakona – pravila materialnega prava
V primerih, ko odloča o višini terjatve iz naslova zamudnih obresti, izvršilno sodišče, mora upoštevati to sodišče vsa pravila, ki urejajo višino zamudnih obresti, vključno z razveljavljeno določbo 1060. člena OZ. Odločba Ustavnega sodišča vpliva na izvršbo izvršljive sodbe tako, da izvršba za zapadle, pa neplačane zakonske zamudne obresti, kolikor so presegle glavnico, ni dopustna.
Upnik je v smislu drugega odstavka 270. člena ZIZ poleg verjetnosti obstoja terjatve moral izkazati verjetno tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma v smislu tretjega odstavka 270. člena ZIZ te nevarnosti ni dolžan dokazovati, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa, kot je razvidno iz podanega predloga za izdajo začasne odredbe upnice, upnica nevarnosti iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ni zatrjevala, prav tako pa tudi ne pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, to je, da bi s predlagano začasno odredbo dolžnica utrpela le neznatno škodo.
razdelitev skupnega premoženja zakoncev – obseg skupnega premoženja – delež zakoncev – napotitev na pravdo – oblikovanje tožbenega zahtevka
Med udeležencema postopka, bivšima zakoncema, je sporen tako obseg skupnega premoženja, kot delež na njem. Če obstaja med udeležencema takšen spor, je vsekakor potrebno najprej razčistiti obseg skupnega premoženja, saj je delež mogoče določiti šele, ko se ve za obseg skupnega premoženja. Kljub temu pa je sodna praksa enotna, da se lahko na pravdo (hkrati in skupaj) napotita oba udeleženca.
ZP-1-UPB3 člen 25, 25/1, 25/5, 137, 137/1, 156, 156/1, 156/1-5, 156/1-6. ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/4-d, 130/5, 238, 238a.
vožnja pod vplivom alkohola - sankcije - odvzem predmetov - uničenje motornega vozila - vštetje pridržanja v globo
Odločitev o uničenju predmeta je posledica izreka stranske sankcije odvzema predmetov, ki jo lahko izreče le sodišče. Če sodišče odloči, da se zaseženi predmet uniči, ne da bi izreklo tudi odvzem tega predmeta kot stransko sankcijo, je s tem prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu.
Pritožbeno sodišče sicer ne dvomi, da storilec prekrška kot poštar, ki raznaša pošto po nestrnjenih naseljih, sicer pri opravljanju svojega osnovnega poklica uporablja motorno vozilo H kategorije in ga tudi potrebuje, vendar pa vožnja motornega vozila določene kategorije ni njegov osnovni poklic, kot je to razvidno iz samih pritožbenih navedb, zato storilec ne izpolnjuje že prvega pogoja za uporabo V. odst. 235. čl. ZVCP-1.
sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Odškodnina po 118. čl. ZDR predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oz. pravično denarno odškodnino, glede katere kriterije za odmero oblikuje sodna praksa. Glede na to, so v konkretnem primeru uporabljeni kriteriji (psihično trpljenje tožnika po prenehanju delovnega razmerja, delovna doba pri toženi stranki, preživljanje družine, bolezen, možnosti za ponovno zaposlitev) ustrezni, prisojena odškodnina (4.000,00 EUR) pa je po višini primerna.
ustavitev izvršbe – nezmožnost oprave izvršbe – novo izvršilno sredstvo v pritožbi
Pravni temelj za ustavitev izvršbe v takšni situaciji ni 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ampak 76. čl. ZIZ (nemožnost oprave izvršbe). Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je zato pravilna, vendar na drugi pravni podlagi, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu.
1. Toženec je družbenik tožeče stranke, ki je družba z omejeno odgovornostjo. Toženec je kršil družbeno pogodbo, ker je posloval – opravljal prevoze – mimo družbe, zaradi česar ji je nastala škoda.
2. Prepoved konkurence za primer, ko gre za razmerje med družbo in njenim družbenikom, predpisujeta 41. in 42. čl. Zakona o gospodarskih družbah, ZGD (v besedilu, veljavnem v času zatrjevanih kršitev). Ker pa ZGD posebej ne ureja vseh elementov za ugotavljanje odškodninske odgovornosti v takšnem primeru, je treba te ugotavljati skladno s (splošnimi) obligacijskopravnimi določili, torej skladno z Obligacijskih zakonikom (OZ).
plača – razlika v plači – količnik za izračun osnovne plače – dokončna in pravnomočna odločba
Tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači med 90 % in 85 % osnovne plače za določeno delovno mesto ni utemeljen, saj je tožnica v vtoževanem obdobju prejemala plačo po količniku za izračun osnovne plače, določenem v odločbi tožene stranke, zoper katero se ni pritožila. Ker je odločba s tem postala dokončna in pravnomočna, je sodišče nanjo vezano.
denarna terjatev – zapadlost – rok za izpolnitev obveznosti – zamudne obresti
Ker rok za izpolnitev obveznosti tožene stranke ni bil določen, je prišlo do zamude šele, ko je tožnik zahteval plačilo. To pomeni, da zakonske zamudne obresti tečejo šele od vložitve tožbe dalje.
SKPgd člen 28. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 45.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Kljub temu, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila ugotovljena s pravnomočno sodbo, ne pripada pogodbena kazen po panožni kolektivni pogodbi, saj je bilo prenehanje delovnega razmerja posledica kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, je upravičen do pogodbene kazni na podlagi 28. čl. SKPgd v višini najmanj treh povprečnih plač v zadnjih treh mesecih dela, ki opisanih omejitev pravice ne vsebuje oziroma ki določa pravico do pogodbene kazni v vseh primerih nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ugotovljenega s pravnomočno odločbo.
Glede na to, da je amortizacija računovodska postavka, ki sodi v okvir odhodkov izkaza poslovnega izida, pri čemer je predlagatelj ves čas postopka zatrjeval, da je nasprotni udeleženec to postavko ovrednotil prenizko, pritožbeno sodišče v celoti soglaša s pritožbeno kritiko v smeri, da ta okoliščina že pojmovno pomeni, da v tem delu niso podane materialnopravne predpostavke za izredno revizijo (2. odst. 322. čl. ZGD-1).
regresni zahtevek - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - delež regresnega dolžnika- krivda sodolžnika
Po določilu 2. odst. 188. čl. OZ pri odločanju o tem, koliko znaša delež vsakega od solidarnih dolžnikov, sodišče ne odloči le glede na težo posledic, ampak tudi glede na krivdo vsakega dolžnika. Tožbeni zahtevek na delno povrnitev škode bi bil neutemeljen le v primeru, če bi tožena stranka dokazala, da njenemu zavarovancu ni mogoče pripisati nobene krivde za nezgodo.
Tožena stranka je upravičena do separatnih stroškov za pristop na dva naroka za glavno obravnavo, saj se ju tožnica, kljub temu, da je bila pravilno vabljena, ni udeležila, sodišča pa tudi ni pravočasno obvestila o svoji bolezni.
KZ člen 240, 240/1, 25 ZGD člen 50, 51. Slovenski računovodski standardi člen 22. ZKP, 358, 358-3, 392, 392/5, 394, 394/1.
opustitev kot način storitve kaznivega dejanja - določenost v zakonu ali drugih predpisih
Kaznivo dejanje je lahko storjeno (izvršeno) z opustitvijo samo, če storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti. To pomeni, da je posledica nastala zaradi neizvršitve obveznosti, ki bi jo moral storilec opraviti na podlagi določil zakona ali na zakonu temelječih predpisov. Samo pooblastilo za zastopanje podjetja in solastništvo podjetja pa storilca ne zavezuje k vodenju poslovnih knjig, ki jih je na podlagi zakona dolžan voditi samostojni podjetnik.