pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodno varstvo – vzgoja in izobraževanje
Tožnica je po določbi 48. čl. ZOFVI in skladno s pravnim poukom tožene stranke vložila pritožbo na svet zavoda ter nato uveljavljala sodno varstvo v roku trideset dni od prejema odločitve. To pomeni, da je njena tožba dopustna ne glede na določbo 3. odst. 204. čl. ZDR, ki ureja direktno sodno varstvo ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – reparacija – tožbeni zahtevek
Reparacijski zahtevek, v katerem mesečna nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja niso specificirana, ni neizvršljiv in ga sodišče iz tega razloga ne zavrne. Nobene ovire ni, da tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je takemu zahtevku ugodeno, realizira odločitev sodišča, v kolikor pa tega prostovoljno ne stori, mora tožnica v ponovnem sodnem postopku ustrezno konkretizirati reparacijski zahtevek ali pa mora voditi ustrezen izvršilni postopek.
Tožnika sta s tožbo zahtevala plačilo odškodnine v višini razlike med plačo, ki sta jo prejemala v spornem obdobju, in plačo, ki bi jo v navedenem obdobju prejemala za delo v tujini, če ne bi bila predčasno odstranjena s tega dela zaradi ustavljenega disciplinskega postopka. Opisana zahtevka predstavljata uveljavljanje čiste denarne terjatve iz delovnega razmerja in ju je – tudi v primeru delavcev na obrambnem področju – dopustno neposredno uveljavljati pred pristojnim delovnim sodiščem.
Ne določbe 6. točke 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo oz. pokojnino, ne splošne določbe 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na denarno terjatev, ne dajejo pravne podlage za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primerih, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne plače. Prav tako pa ni mogoče uporabiti niti 76. čl. ZIZ, saj se ta določba nanaša na izvršilni naslov ali potrdilo o pravnomočnosti.
Tožena stranka kot poslovodja ne more biti objektivno odgovorna za inventurni primanjkljaj. Odgovarjala bi lahko le krivdno, če bi bila škoda oziroma primanjkljaj posledica njenega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja, česar pa tožena stranka ni dokazala.
Ker se po splošnih pravilih domneva le navadna malomarnost, ne pa huda malomarnost ali naklep, bi morala težjo obliko krivde dokazati tožeča stranka.
plača – stimulativni del plače – pogodba o zaposlitvi – razporeditev
Kljub temu, da tožena stranka tožnice po izteku mandata na delovno mesto pomoč pri vodenju financ ni formalno (ampak le dejansko) prerazporedila na drugo delovno mesto, se šteje, da je pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za „staro“ delovno mesto, prenehala veljati (in je bila nadomeščena z ustno pogodbo o zaposlitvi za „novo“ delovno mesto). Za čas opravljanja dela na „novem“ delovnem mestu tako ta pogodba o zaposlitvi, sklenjena za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ne more predstavljati pravne podlage za izplačilo stimulativnega dela plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda z izplačilom plače
Ker tožena stranka tožniku v obdobju šestih mesecev tožniku trikrat plače ni izplačala v roku, je tožnik po predhodnem opominu in obvestilu inšpektorja za delo utemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Četudi je bila zamuda z izplačilom le manjša, to na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva, saj je za delavca plača eksistenčnega pomena in mora biti izplačana v dogovorjenem oziroma zakonsko določenem roku.
ZZZPB člen 1, 1/3. ZDR člen 112, 112/1, 112/1-5, 112/2, 119, 200. ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 387.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Delavec ima pravico do nadomestila med brezposelnostjo tudi v primeru, če izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, v kolikor so izkazane kršitve obveznosti s strani delodajalca. Ker je nadomestilo za primer brezposelnosti namenjeno delavcem, ki ostanejo brez zaposlitve brez svoje krivde oziroma proti svoji volji, je treba, da delavec, ki poda izredno odpoved, pred tem stori vse, da bi obdržal zaposlitev, tako da mora na primer o kršitvah delodajalca obvestiti inšpektorja za delo.
Ker delodajalec od delavca upravičeno pričakuje, da v razmerju do tretjih (banke oziroma hranilnice v zvezi s posojilom) ne uporablja krivih listin kot listin delodajalca, na podlagi katerih bi lahko slednji odgovarjal za opustitev odtegnitve odobrenega posojila, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi takšne kršitve zakonita, saj je tožnik ravnal v nasprotju z zakonsko obveznostjo prepovedi škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR.
OZ člen 90, 90/1, 90, 90/1. ZGD-1 člen 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 296/3, 330, 330/1, 390, 390/1, 390/1-1, 295, 295/2, 296, 296/1, 296/2.
pravica do sklica skupščine - sklic skupščine na zahtevo manjšinskih delničarjev - diskrecijska pravica uprave - preklic skupščine - preklic skupščine, sklicane na zahtevo manjšinskih delničarjev
Sklic skupščine je pravica manjšinskih delničarjev, katerih skupni deleži dosegajo (vsaj) 20-ino osnovnega kapitala, če navedejo namen in razloge zanj ter upravi posredujejo pisno zahtevo. V taki situaciji uprava mora sklicati skupščino (1. odstavek 296. člena ZGD-1) in ne gre za diskrecijsko pravico uprave, ali bo skupščino sklicala ali ne. Če namreč zahtevi manjšinskih delničarjev ne sledi, imajo slednji sodno varstvo za uveljavitev pravice do sklica skupščine (3. odstavek 296. člena ZGD-1). Čim pa uprava mora sklicati skupščino na zahtevo manjšinskih delničarjev, je logično, da je preklicati po svoji presoji ne more.
zunajzakonska partnerja - prenehanje zunajzakonske skupnosti - najemna pogodba - ničnost - vpliv zunajzakonske skupnosti na veljavnost najemne pogodbe
V primeru, ko stranki sklenjene najemne pogodbe s konkludentnimi ravnanji izkazujeta soglasje ustvariti partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, torej da takšna ravnanja kažejo na svobodno odločitev moškega in ženske, da živita skupaj v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, to še ne pomeni, da sklenjena najemna pogodba postane nična, pač pa, da se takšna pogodba ne izvršuje v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
S prenehanjem zunajzakonske skupnosti se je torej vzpostavilo pogodbeno najemno razmerje med bivšima partnerjema.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo
Ker je bilo v socialnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je bil tožnik s spornem obdobju začasno nezmožen za delo, s tem, da ni prišel na delo, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Ker obrazložitev izpodbijane sodbe nima razlogov o odločilnih dejstvih, saj iz nje ne izhaja, zakaj je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ampak so le povzete izpovedi prič in toženca, dokazne ocene pa ni navedene, izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodja – odpoklic – seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tožniku pogodbo o poslovodenju, ki je hkrati pogodba o zaposlitvi, zakonito odpovedala na podlagi določbe te pogodbe, po kateri predčasna razrešitev s funkcije poslovodje iz utemeljenega razloga predstavlja razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju in odpoved pogodbe o zaposlitvi z enomesečnim odpovednim rokom, saj je takšna pogodbena določba v skladu z 72. čl. ZDR.
Glede na v pogodbi o zaposlitvi opredeljen razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju oziroma zaposlitvi ni bistveno, kdaj se je tožena stranka seznanila z izkazom poslovnega izida (kar je bil razlog za predčasno razrešitev), ampak kdaj je bil tožnik predčasno razrešen.
ZPP člen 353, 358, 358/4, 353, 358, 358/4. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let - kaznivo dejanje prikazovanja pornografskega gradiva - višina škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - telesna in duševna celovitost - spolna nedotakljivost
Pri obeh tožnikih je v njuni osebnostni strukturi mogoče prepoznati posledice zlorab, saj imata oba težave pri vzpostavljanju medčloveških odnosov v smislu pomanjkanja zaupanja v ljudi, težave pri vključevanju v družbo in težave s spolno identiteto, kar se kaže pri spolnem kontaktu in v partnerskih odnosih. Pri obeh tožnikih je v bodoče pričakovati večje ali manjše težave in osebnostne specifičnosti ki jih je moč pripisati zlorabam s strani toženega. Nekatere med njimi se bodo vgradile v njiju kot njune osebnostne značilnosti. Izpostavljene posledice pri obeh tožnikih opravičujejo prisojo denarne odškodnine za opisane duševne bolečine, ki jih tožnika trpita zaradi kaznivih dejanj, s katerimi je toženec kršil njuno dostojanstvo in tako posegel v njune osebnostne pravice (predvsem pravico do telesne in duševne celovitosti, kamor spada tudi spolna nedotakljivost).
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 2/5. ZPIZ/92 člen 171, 171/1, 254, 254/1. ZPIZ-1 člen 250, 250/1.
pravica do pokojnine – bivši vojaški zavarovanci – nosilec zavarovanja v republikah nekdanje SFRJ
Tožena stranka je prevzela obveznost iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja. Drugi zavarovanci (zavarovanci, kot je tožnik, ki so nadaljevali z delom v JLA in so ostali zavarovanci (tujega) nosilca zavarovanja po 18. 10. 1991), pa pri toženi stranki niso pridobili pravice do pokojnine, to pravico so lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
Tožnik bi se tudi po upokojitvi lahko ukvarjal s poslovno dejavnostjo, ki bi pomenila konkurenco toženi stranki (imel pa je tudi eno ponudbo za sodelovanje s konkurenčno družbo, ki je ni sprejel), zaradi česar je upravičen do denarnega nadomestila zaradi spoštovanja konkurenčne klavzule