Tožena stranka kot poslovodja ne more biti objektivno odgovorna za inventurni primanjkljaj. Odgovarjala bi lahko le krivdno, če bi bila škoda oziroma primanjkljaj posledica njenega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja, česar pa tožena stranka ni dokazala.
Ker se po splošnih pravilih domneva le navadna malomarnost, ne pa huda malomarnost ali naklep, bi morala težjo obliko krivde dokazati tožeča stranka.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-6. ZGD člen 1, 1/3, 1/3-2, 406, 407, 408, 413. ZDR člen 9, 17. ZMEPIZ člen 49, 63, 72.
podlaga zavarovanja – enoosebna d.o.o. – poslovodna oseba – delovno razmerje
Za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja edinega družbenika v enoosebni d.o.o., ki je poslovodna oseba in z družbo sklene pogodbo o zaposlitvi, ni nobene pravne ovire ne z vidika korporacijskegapravnega razmerja ne z vidika pogodbe o zaposlitvi oziroma sklenitve delovnega razmerja. Tožnica, kot edina družbenica in poslovodja, se zato v zavarovanje po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko vključi na podlagi delovnega razmerja.
Dohodek iz naslova nadurnega dela je sodišče pravilno upoštevalo kot dohodek pravdne stranke, saj je tudi to delo podlaga za izplačilo plače. Ob dejstvu, da znaša sodna taksa za tožbo 60 % povprečnega mesečnega dohodka obeh tožnikov, da 2. tožnica prejema mesečno 200,00 EUR iz naslova brezposelnosti, da prejema 1. tožnik mesečno dohodek, ki dosega le 86,5 % povprečne plače, ni pravilen zaključek sodišča, da sredstva za preživljanje tožnikov ne bodo občutno zmanjšana s plačilom šestih obrokov v znesku po 97,42 EUR glede na mesečni dohodek 960,00 EUR.
motenje posesti - soposest - način izvrševanja soposesti
Če se dotedanji način izvrševanja soposesti ni bistveno spremenil – iz opravičenih razlogov je bila prestavljena skupna omara v drug prostor - motenjski zahtevek ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 245, 245/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – spoštovanje navodil delodajalca
Z neupravičenim odvzemom denarja iz blagajne, torej z odvzemom denarja, ki je bil tožniku zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, je tožnik kršil pogodbeno oziroma drugo obveznost iz delovnega razmerja, njegovo ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
Ker tožnik ni spoštoval navodil tožene stranke, je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožena stranka z njim ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
ZPP člen 318, 338, 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1. ZDSS-1 člen 28.
zamudna sodba – obnova postopka – nova dejstva in dokazi
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka kljub pravilno vročenemu vabilu ni pristopila na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Pri izdaji zamudne sodbe utemeljeno ni upoštevalo navedb, ki jih je podala v odgovoru na tožbo, in ni opravilo poizvedb pri uradnih institucijah, ampak je tožbenemu zahtevku, ki je bil sklepčen, ugodilo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo
Ker je bilo v socialnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je bil tožnik s spornem obdobju začasno nezmožen za delo, s tem, da ni prišel na delo, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodja – odpoklic – seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tožniku pogodbo o poslovodenju, ki je hkrati pogodba o zaposlitvi, zakonito odpovedala na podlagi določbe te pogodbe, po kateri predčasna razrešitev s funkcije poslovodje iz utemeljenega razloga predstavlja razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju in odpoved pogodbe o zaposlitvi z enomesečnim odpovednim rokom, saj je takšna pogodbena določba v skladu z 72. čl. ZDR.
Glede na v pogodbi o zaposlitvi opredeljen razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju oziroma zaposlitvi ni bistveno, kdaj se je tožena stranka seznanila z izkazom poslovnega izida (kar je bil razlog za predčasno razrešitev), ampak kdaj je bil tožnik predčasno razrešen.
ZZZPB člen 1, 1/3. ZDR člen 112, 112/1, 112/1-5, 112/2, 119, 200. ZPIZ-1 člen 101, 101/3, 387.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Delavec ima pravico do nadomestila med brezposelnostjo tudi v primeru, če izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, v kolikor so izkazane kršitve obveznosti s strani delodajalca. Ker je nadomestilo za primer brezposelnosti namenjeno delavcem, ki ostanejo brez zaposlitve brez svoje krivde oziroma proti svoji volji, je treba, da delavec, ki poda izredno odpoved, pred tem stori vse, da bi obdržal zaposlitev, tako da mora na primer o kršitvah delodajalca obvestiti inšpektorja za delo.
Ko toženec vloži nasprotno tožbo, ki izpolnjuje pogoje iz 183. člena ZPP, jo sodišče praviloma obravnava skupaj s tožbo v istem postopku (načelo ekonomičnosti). Lahko pa pravdi razdruži (300. člen ZPP), kar je sodišče prve stopnje tudi storilo s sklepom z dne 8. 6. 2006, opr. št. P 71/2004-16. Celo ko o razdružitvi ne bi izdalo posebnega sklepa, ne bi zagrešilo niti relativne bistvene kršitve postopka. Sodišče samo presodi, ali bo nasprotno tožbo obravnavalo skupaj s tožbo ali ne. Če jo obravnava posebej, vložnik nasprotne tožbe zaradi tega v svojih pravicah ne more biti prizadet.
Določba 55. člena ZTLR ni preprečevala priposestvovanja služnosti na sleherni nepremičnini v družbeni lastnini, temveč le na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi (primerjaj sodbo VS RS II Ips 34/2000 z dne 20. 9. 2000 ter sodbo VSL II Cp 1434/2003 z dne 7. 1. 2004).
Smisel vsake (dajatvene) sodbe je v možnosti njene prisilne izvršitve. Ta je glede na načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku (2. čl. ZPP) in načelo stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku (1) odvisna predvsem od vsebine tožbenega zahtevka, ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe. Zato mora biti tožbeni petit konkretiziran do te mere, da bo v morebitnem izvršilnem postopku vsebina obveznosti tožene stranke razvidna povsem jasno, brez dodatnega pravnega sklepanja; v nasprotnem primeru sodba (njen izrek, ki povzema tožbeni zahtevek) ne bo izvršljiva (21. čl. ZIZ). Tožnika sta v predmetni pravdi zahtevala zaščito pred vznemirjanjem (actio negatoria, 99. čl. SPZ). Njun zahtevek, da mora toženka "s parcele št. 1042/5, k. o. ..., v roku 15 dni odstraniti vse stvari, ki so njena last in se ji v bodoče prepoveduje vsakršno poseganje v parcelo št. 1042/5, k. o. ...", ni dovolj določen (180. čl. ZPP). Stvari, katerih odstranitev se zahteva, so sicer prostorsko zadosti opredeljene (navedba parcele), a je za ugotovitev njihove istovetnosti potrebno dodatno sklepanje - da so last toženke. Še bolj nedoločen je prepovedni del zahtevka ("vsakršno poseganje").
Rok za prostovoljno povrnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. čl. ZPP ali 2. odst. 21. čl. ZIZ, je hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz 1. odst. 299. čl. OZ. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tako začnejo teči šele prvi dan po poteku tega roka in ne morda že z izdajo sodbe (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 13.12.2006).
zunajzakonska partnerja - prenehanje zunajzakonske skupnosti - najemna pogodba - ničnost - vpliv zunajzakonske skupnosti na veljavnost najemne pogodbe
V primeru, ko stranki sklenjene najemne pogodbe s konkludentnimi ravnanji izkazujeta soglasje ustvariti partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, torej da takšna ravnanja kažejo na svobodno odločitev moškega in ženske, da živita skupaj v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, to še ne pomeni, da sklenjena najemna pogodba postane nična, pač pa, da se takšna pogodba ne izvršuje v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
S prenehanjem zunajzakonske skupnosti se je torej vzpostavilo pogodbeno najemno razmerje med bivšima partnerjema.
ZPP člen 286, 337, 337/1, 286, 337, 337/1. OZ člen 178, 179, 179/1, 178, 179, 179/1.
razžalitev dobrega imena in časti - sklepčnost tožbe - kriva ovadba - vložitev kazenske ovadbe - vložitev krive kazenske ovadbe - nova dejstva in dokazi v pritožbi - svobodno izražanje mnenja - kršitev osebne integritete
Pogoj za denarno odškodnino so dovolj intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine, ki jih trpi oškodovanec zaradi kršitve njegove osebne integritete. Tožnik v tožbi (niti pozneje) svojih duševnih bolečin ni določno zatrjeval. Potemtakem njegova tožba ni bila sklepčna in že zato ni upravičen do zahtevanega pravnega varstva.
Vložitev kazenske ovadbe sama po sebi ni protipravna, čeprav pristojni organ ovadbo pozneje zavrže. Pač pa je odškodninska odgovornost lahko posledica krive ovadbe, ko ovaditelj koga naznani, čeprav ve, da ni storil kaznivega dejanja.
Ker toženi stranki (družbi z omejeno odgovornostjo) tožba ni bila vročena na naslov, vpisan v sodni register, vročitev ni bila pravilno opravljena. S tem, ko tožena stranka pošiljke ni dvignila, tudi ni nastopila fikcija vročitve, zato niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
vročanje – pravna oseba – sprememba sedeža – vpis v sodni register
Ker ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek šele od dneva objave vpisa, je sodišče prve stopnje preden je bila objavljena sprememba sedeža tožene stranke, tožbo pravilno vročalo na nespremenjeni naslov.
ZPP člen 353, 358, 358/4, 353, 358, 358/4. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let - kaznivo dejanje prikazovanja pornografskega gradiva - višina škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - telesna in duševna celovitost - spolna nedotakljivost
Pri obeh tožnikih je v njuni osebnostni strukturi mogoče prepoznati posledice zlorab, saj imata oba težave pri vzpostavljanju medčloveških odnosov v smislu pomanjkanja zaupanja v ljudi, težave pri vključevanju v družbo in težave s spolno identiteto, kar se kaže pri spolnem kontaktu in v partnerskih odnosih. Pri obeh tožnikih je v bodoče pričakovati večje ali manjše težave in osebnostne specifičnosti ki jih je moč pripisati zlorabam s strani toženega. Nekatere med njimi se bodo vgradile v njiju kot njune osebnostne značilnosti. Izpostavljene posledice pri obeh tožnikih opravičujejo prisojo denarne odškodnine za opisane duševne bolečine, ki jih tožnika trpita zaradi kaznivih dejanj, s katerimi je toženec kršil njuno dostojanstvo in tako posegel v njune osebnostne pravice (predvsem pravico do telesne in duševne celovitosti, kamor spada tudi spolna nedotakljivost).
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 2/5. ZPIZ/92 člen 171, 171/1, 254, 254/1. ZPIZ-1 člen 250, 250/1.
pravica do pokojnine – bivši vojaški zavarovanci – nosilec zavarovanja v republikah nekdanje SFRJ
Tožena stranka je prevzela obveznost iz naslova zagotavljanja pokojnin le do tistih starejših zavarovancev bivšega skupnega zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vojaških zavarovancev, ki so zaradi osamosvojitve Republike Slovenije ostali brez zaposlitve in brez zavarovanja. Drugi zavarovanci (zavarovanci, kot je tožnik, ki so nadaljevali z delom v JLA in so ostali zavarovanci (tujega) nosilca zavarovanja po 18. 10. 1991), pa pri toženi stranki niso pridobili pravice do pokojnine, to pravico so lahko uveljavljali pri nosilcu zavarovanja, pri katerem so ostali v zavarovanju.
pripoznanje dolga - delno plačilo - izguba zavarovalnih pravic
Konkludentno ravnanje dolžnika, ko nekaj na račun spornega dolga plača, je treba razlagati kot priznanje, da je (bil) nekaj dolžan plačati. Gre za priznanje dejstva, ki ima po izrecnih določbah OZ vpliv na (ne)zastaranje, nima pa procesnih učinkov pripoznave (niti dela) zahtevka. Dolžnik ima pravico dokazovati, da je plačal iz drugih razlogov (npr. mirne rešitve spora, v konkretnem primeru poskus preprečitve izgube t.i. zavarovančevih bonitet). Delnega plačila ni mogoče razlagati kot nedvoumne (poslovne) volje o tem, da toženec priznava "temelj" svoje obveznosti, torej da bi se s tem zavezal, da bo določeno terjatev plačal. Vprašanje temelja obveznosti je vprašanje materialnega prava (pasivne stvarne legitimacije), zato ga mora sodišče ugotavljati celo, če mu toženec ne nasprotuje, ni pa zahtevka pripoznal.