Dohodek iz naslova nadurnega dela je sodišče pravilno upoštevalo kot dohodek pravdne stranke, saj je tudi to delo podlaga za izplačilo plače. Ob dejstvu, da znaša sodna taksa za tožbo 60 % povprečnega mesečnega dohodka obeh tožnikov, da 2. tožnica prejema mesečno 200,00 EUR iz naslova brezposelnosti, da prejema 1. tožnik mesečno dohodek, ki dosega le 86,5 % povprečne plače, ni pravilen zaključek sodišča, da sredstva za preživljanje tožnikov ne bodo občutno zmanjšana s plačilom šestih obrokov v znesku po 97,42 EUR glede na mesečni dohodek 960,00 EUR.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 245, 245/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – spoštovanje navodil delodajalca
Z neupravičenim odvzemom denarja iz blagajne, torej z odvzemom denarja, ki je bil tožniku zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, je tožnik kršil pogodbeno oziroma drugo obveznost iz delovnega razmerja, njegovo ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
Ker tožnik ni spoštoval navodil tožene stranke, je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožena stranka z njim ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Ne določbe 6. točke 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo oz. pokojnino, ne splošne določbe 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na denarno terjatev, ne dajejo pravne podlage za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primerih, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne plače. Prav tako pa ni mogoče uporabiti niti 76. čl. ZIZ, saj se ta določba nanaša na izvršilni naslov ali potrdilo o pravnomočnosti.
ZPIZ-1 člen 7, 7/3, 15, 17, 17/1, 18, 18/1, 25, 33, 34, 48, 249. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2.
podlaga zavarovanja - samostojni podjetnik - odločanje po uradni dolžnosti
Kljub temu da bi tožnica morala biti od tedaj, ko je bila vpisana v register kot samostojna podjetnica, zavarovana po 1. odst. 15 čl. ZPIZ-1, ne pa prostovoljno po 34. čl. ZPIZ-1, tožena stranka ni mogla za nazaj spremeniti podlage zavarovanja, saj za to ni imela ustrezne podlage v zakonu.
višina odškodnine za negmotno škodo - soprispevek oškodovanca - vožnja z alkoholiziranim voznikom - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Res je izvedenec, ki je izračunal količino alkohola v voznikovi krvi, v dopolnitvi mnenja, ko je bil zaslišan na glavni obravnavi, navedel, da je pri tej koncentraciji alkohola bila znatno poslabšana motorična sposobnosti za vožnjo in dojemanje dejanske situacije ter zmanjšana koncentracija in podaljšan reakcijski čas, da pa so ti znaki lahko bili za sopotnika morebiti tudi neopazni ter da je potrebno pri tem upoštevati subjektivni faktor. Vendar pa navedbe izvedenca v tem delu, ki ga je sodišče v razlogih sodbe povzelo, še ne pomenijo, da je sodišče napačno zaključilo o tožnikovemu soprispevku k nastanku škode in da je napačno uporabilo določbo I. odst. 171 čl. OZ. Ta del mnenja bi lahko bil pomemben v situaciji, ko bi tožnik neposredno pred nezgodo prisedel k vinjenem vozniku in se takrat prvič srečal z njim, ne pa v konkretni situaciji. Sodišče je z gotovostjo ugotovilo, da je bil tožnik tega dne ves čas do nezgode skupaj s povzročiteljem škode, da so bili v različnih lokalih, z gotovostjo pa je sodišče tudi ugotovilo količino alkohola v krvi G., zato se lahko tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožniku očita 20 % soprispevek, saj ni ravnal s tisto pazljivostjo in skrbnostjo, ki se lahko zahteva od povprečnega človeka.
Za nekoga je poškodba mezinca minimalna, tožnik pa je bistveno oviran, v svojem glasbenem udejstvovanju (tožnik bil vrhunski kitarist). Zaradi prizadete tehnike igranja, je njegova potencialna nadaljnja glasbena pot v veliki meri ovirana oz. onemogočena.
Tako se izkaže, da so bila subjektivna zatrjevanja tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje objektivizirana, in sicer tako z mnenjem izvedenca medicinske stroke kot tudi z mnenjem izvedenke klinične psihologije, tožena stranka pa na prejeti izvedeniški mnenji ni imela nikakršnih pripomb.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC0002290
ZOZP člen 7. ZPP člen 339, 399/2, 399/2-8.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - regres zavarovalnice - vinjenost - zavrnitev dokaznega predloga - začetek teka zamudnih obresti
Glede na sprejeto toženčevo pogodbeno obveznost, da bo s krvno analizo dokazoval, da ni bil pod vplivom alkohola, v primeru pozitivnega alkotesta, če bo udeleženec v prometu, predlagani dokazi z zaslišanjem prič niso bili primarni, ker to ni bil pogodbeno dogovorjen način dokazovanja, zato z zavrnitvijo toženčevih dokaznih predlogov sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Gre za povrnitev škode zavarovalnici, ta pa je nastala z dnem izplačila odškodnine in je s tem dnem pridobila pravico uveljavljati plačilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.
Tožnika sta s tožbo zahtevala plačilo odškodnine v višini razlike med plačo, ki sta jo prejemala v spornem obdobju, in plačo, ki bi jo v navedenem obdobju prejemala za delo v tujini, če ne bi bila predčasno odstranjena s tega dela zaradi ustavljenega disciplinskega postopka. Opisana zahtevka predstavljata uveljavljanje čiste denarne terjatve iz delovnega razmerja in ju je – tudi v primeru delavcev na obrambnem področju – dopustno neposredno uveljavljati pred pristojnim delovnim sodiščem.
vročanje – pravna oseba – sprememba sedeža – vpis v sodni register
Ker ima vpis posameznega podatka v sodni register nasproti tretjim pravni učinek šele od dneva objave vpisa, je sodišče prve stopnje preden je bila objavljena sprememba sedeža tožene stranke, tožbo pravilno vročalo na nespremenjeni naslov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – zamuda z izplačilom plače
Ker tožena stranka tožniku v obdobju šestih mesecev tožniku trikrat plače ni izplačala v roku, je tožnik po predhodnem opominu in obvestilu inšpektorja za delo utemeljeno izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Četudi je bila zamuda z izplačilom le manjša, to na zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne vpliva, saj je za delavca plača eksistenčnega pomena in mora biti izplačana v dogovorjenem oziroma zakonsko določenem roku.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – začasna nezmožnost za delo
Ker je bilo v socialnem sporu pravnomočno ugotovljeno, da je bil tožnik s spornem obdobju začasno nezmožen za delo, s tem, da ni prišel na delo, ni kršil pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
URS člen 2, 50. MSVN člen 7, 8. UZITUL člen 18. ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4. ZDRS člen 10, 12, 12/3.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – Sporazum o vprašanjih nasledstva
Ker je tožnik kot zavarovanec takratnega nosilca zavarovanja vojaških zavarovancev nadaljeval z delom v vojski Jugoslavije in po 18. 10. 1991 ostal v zavarovanju pri tem tujem nosilcu zavarovanja, kjer je leta 2001 tudi uveljavil pravico do starostne pokojnine, pri tožencu nima pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ.
Ker delodajalec od delavca upravičeno pričakuje, da v razmerju do tretjih (banke oziroma hranilnice v zvezi s posojilom) ne uporablja krivih listin kot listin delodajalca, na podlagi katerih bi lahko slednji odgovarjal za opustitev odtegnitve odobrenega posojila, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi takšne kršitve zakonita, saj je tožnik ravnal v nasprotju z zakonsko obveznostjo prepovedi škodljivega ravnanja po 35. členu ZDR.
zunajzakonska partnerja - prenehanje zunajzakonske skupnosti - najemna pogodba - ničnost - vpliv zunajzakonske skupnosti na veljavnost najemne pogodbe
V primeru, ko stranki sklenjene najemne pogodbe s konkludentnimi ravnanji izkazujeta soglasje ustvariti partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, torej da takšna ravnanja kažejo na svobodno odločitev moškega in ženske, da živita skupaj v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, to še ne pomeni, da sklenjena najemna pogodba postane nična, pač pa, da se takšna pogodba ne izvršuje v času trajanja zunajzakonske skupnosti.
S prenehanjem zunajzakonske skupnosti se je torej vzpostavilo pogodbeno najemno razmerje med bivšima partnerjema.
SZ člen 104, 104. ZPP člen 278, 278/1, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7, 278, 278/1, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - opravičljivi razlogi - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev stanovanja - neobrazložen odgovor na tožbo
Tožena stranka, ki je v pravočasnem odgovoru na tožbo predlagala, naj sodišče "tožbo zavrne", je odgovor obrazložila v smislu določbe prvega odstavka 278. člena ZPP, po katerem mora iz obrazložitve odgovora na tožbo izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu. Zato ni mogoče šteti, da je njen odgovor na tožbo neobrazložen in zato ni bil vložen.
ZPP člen 353, 358, 358/4, 353, 358, 358/4. OZ člen 179, 179.
nepremoženjska škoda - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let - kaznivo dejanje prikazovanja pornografskega gradiva - višina škode - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - telesna in duševna celovitost - spolna nedotakljivost
Pri obeh tožnikih je v njuni osebnostni strukturi mogoče prepoznati posledice zlorab, saj imata oba težave pri vzpostavljanju medčloveških odnosov v smislu pomanjkanja zaupanja v ljudi, težave pri vključevanju v družbo in težave s spolno identiteto, kar se kaže pri spolnem kontaktu in v partnerskih odnosih. Pri obeh tožnikih je v bodoče pričakovati večje ali manjše težave in osebnostne specifičnosti ki jih je moč pripisati zlorabam s strani toženega. Nekatere med njimi se bodo vgradile v njiju kot njune osebnostne značilnosti. Izpostavljene posledice pri obeh tožnikih opravičujejo prisojo denarne odškodnine za opisane duševne bolečine, ki jih tožnika trpita zaradi kaznivih dejanj, s katerimi je toženec kršil njuno dostojanstvo in tako posegel v njune osebnostne pravice (predvsem pravico do telesne in duševne celovitosti, kamor spada tudi spolna nedotakljivost).
ZDR člen 204, 204/1, 204/2. ZOFVI člen 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZPDJVZ člen 5.a, 14, 14/2. ZTPDR člen 80.
vzgoja in izobraževanje – plača – dokončen in pravnomočen sklep
Ker je tožnica ves čas spornega obdobja prejemala plačo, izračunano na podlagi koeficientov, določenih z dokončnimi in pravnomočnimi sklepi o določitvi osnovne plače, upoštevaje osnovni koeficient in vse dodatke, ni upravičena do vtoževane razlike do višje plače na drugi pravni podlagi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovodja – odpoklic – seznanitev z razlogom
Tožena stranka je tožniku pogodbo o poslovodenju, ki je hkrati pogodba o zaposlitvi, zakonito odpovedala na podlagi določbe te pogodbe, po kateri predčasna razrešitev s funkcije poslovodje iz utemeljenega razloga predstavlja razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju in odpoved pogodbe o zaposlitvi z enomesečnim odpovednim rokom, saj je takšna pogodbena določba v skladu z 72. čl. ZDR.
Glede na v pogodbi o zaposlitvi opredeljen razlog za odpoved pogodbe o poslovodenju oziroma zaposlitvi ni bistveno, kdaj se je tožena stranka seznanila z izkazom poslovnega izida (kar je bil razlog za predčasno razrešitev), ampak kdaj je bil tožnik predčasno razrešen.
pripoznanje dolga - delno plačilo - izguba zavarovalnih pravic
Konkludentno ravnanje dolžnika, ko nekaj na račun spornega dolga plača, je treba razlagati kot priznanje, da je (bil) nekaj dolžan plačati. Gre za priznanje dejstva, ki ima po izrecnih določbah OZ vpliv na (ne)zastaranje, nima pa procesnih učinkov pripoznave (niti dela) zahtevka. Dolžnik ima pravico dokazovati, da je plačal iz drugih razlogov (npr. mirne rešitve spora, v konkretnem primeru poskus preprečitve izgube t.i. zavarovančevih bonitet). Delnega plačila ni mogoče razlagati kot nedvoumne (poslovne) volje o tem, da toženec priznava "temelj" svoje obveznosti, torej da bi se s tem zavezal, da bo določeno terjatev plačal. Vprašanje temelja obveznosti je vprašanje materialnega prava (pasivne stvarne legitimacije), zato ga mora sodišče ugotavljati celo, če mu toženec ne nasprotuje, ni pa zahtevka pripoznal.