ZIZ člen 189, 189/1, 189/2, 189/3, 189, 189/1, 189/2, 189/3. ZPP člen 122, 339, 339/1, 122, 339, 339/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - kršitev predpisov o izvedbi javne dražbe - sestava zapisnika o javni dražbi - vprašanje pravočasno podane zadnje najugodnejše ponudbe - izvedba javne dražbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
Tako se pokaže, da glede na pomembnost navedenega 10 minutnega časovnega intervala sodišče prve stopnje ni povsem pravilno in dosledno upoštevalo predpisov o izvedbi javne dražbe in zapisnik ni v celoti sestavljen tako, da bi omogočal nadzor in oceno nad pravilnostjo postopka, ko ni natančno zabeleženo, kdaj je bila dana zadnja, sporna ponudba, kar bi omogočalo natančno oceno, ali je bila dana pravočasno ali prepozno. Kršitev teh predpisov, ki jo pritožba izrecno uveljavlja ima lahko vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
V tem bo moralo sodišče prve stopnje natančno upoštevati navedena postopkovna pravila, tako glede beleženja časa začetka posameznega sestavnega intervala v smislu drugega odstavka člena 189. ZIZ, kot tudi glede časa podaje ponudb s strani udeležencev, kot tudi časa poteka zadnjega upoštevnega intervala in posledičnega konca dražbe. Pri tem pa tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno pri izvedbi javne dražbe omogočiti štetje časa z isto natančno uro, ki bo vidna tako za sodišče kot za udeležence postopka, tako da ne bo nobenega dvoma, kdaj se določeni upoštevni čas začne oziroma konča. Četudi je nekaj tehtnosti v nakazovanju sodišča prve stopnje na procesno nekorektno ravnanje pritožnice, pa to na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti vpliva, saj je treba v primeru izvedbe vsake javne dražbe ne glede na udeležence te, to izvesti skrajno skrbno in natančno ravno glede na pomen navedenega 10 minutnega časovnega intervala v smislu drugega odstavka 189 ZIZ.
preložitev naroka – upravičen razlog izostanka z naroka – zdravniško potrdilo
Že potrditev zdravnice splošne ambulante, da je bil zakoniti zastopnik toženca bolan dne 12.02.2007, ni izkazovalo da se ta ni sposoben udeležiti obravnave, ki je bila na sodišču razpisana dne 27.02.2007.
razbremenitev odgovornosti - splošno koristna dejavnost - dokazno breme - način povrnitve škode - obračun zamudnih obresti - povrnitev premoženjske škode - škoda na nepremičnini - miniranje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Ob dejstvu, da je drugotožena stranka dne 6.2.2003 v bližini objekta tožeče stranke izvajala miniranje in da je slednja izkazala, da ji je nastala škoda, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da se glede na objektivno odgovornost druge tožene stranke domneva, da je škoda posledica te nevarne dejavnosti in da je bilo na toženih strankah dokazno breme za razbremenitev odgovornosti.
ZPP člen 318, 338, 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1. ZDSS-1 člen 28.
zamudna sodba – obnova postopka – nova dejstva in dokazi
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka kljub pravilno vročenemu vabilu ni pristopila na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Pri izdaji zamudne sodbe utemeljeno ni upoštevalo navedb, ki jih je podala v odgovoru na tožbo, in ni opravilo poizvedb pri uradnih institucijah, ampak je tožbenemu zahtevku, ki je bil sklepčen, ugodilo.
Tožena stranka kot poslovodja ne more biti objektivno odgovorna za inventurni primanjkljaj. Odgovarjala bi lahko le krivdno, če bi bila škoda oziroma primanjkljaj posledica njenega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja, česar pa tožena stranka ni dokazala.
Ker se po splošnih pravilih domneva le navadna malomarnost, ne pa huda malomarnost ali naklep, bi morala težjo obliko krivde dokazati tožeča stranka.
ZPIZ-1 člen 7, 7/3, 15, 17, 17/1, 18, 18/1, 25, 33, 34, 48, 249. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2.
podlaga zavarovanja - samostojni podjetnik - odločanje po uradni dolžnosti
Kljub temu da bi tožnica morala biti od tedaj, ko je bila vpisana v register kot samostojna podjetnica, zavarovana po 1. odst. 15 čl. ZPIZ-1, ne pa prostovoljno po 34. čl. ZPIZ-1, tožena stranka ni mogla za nazaj spremeniti podlage zavarovanja, saj za to ni imela ustrezne podlage v zakonu.
motenje posesti - soposest - način izvrševanja soposesti
Če se dotedanji način izvrševanja soposesti ni bistveno spremenil – iz opravičenih razlogov je bila prestavljena skupna omara v drug prostor - motenjski zahtevek ni utemeljen.
Ne določbe 6. točke 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo oz. pokojnino, ne splošne določbe 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na denarno terjatev, ne dajejo pravne podlage za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primerih, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne plače. Prav tako pa ni mogoče uporabiti niti 76. čl. ZIZ, saj se ta določba nanaša na izvršilni naslov ali potrdilo o pravnomočnosti.
Tožnika sta s tožbo zahtevala plačilo odškodnine v višini razlike med plačo, ki sta jo prejemala v spornem obdobju, in plačo, ki bi jo v navedenem obdobju prejemala za delo v tujini, če ne bi bila predčasno odstranjena s tega dela zaradi ustavljenega disciplinskega postopka. Opisana zahtevka predstavljata uveljavljanje čiste denarne terjatve iz delovnega razmerja in ju je – tudi v primeru delavcev na obrambnem področju – dopustno neposredno uveljavljati pred pristojnim delovnim sodiščem.
Preizkus izpodbijane sodbe na podlagi 159. člena ZP-1 je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo odločilna dejstva glede očitanega prekrška, in da je njegov zaključek o odgovornosti obdolženca zanj pravilen, da pa je pri upoštevanju okoliščin pri odmeri sankcij za prekršek le-te potrebno presojati drugače. Sodišče prve stopnje je pri odmeri le-teh uporabilo 21. člen ZP-1 in obdolžencu izreklo opomin. Po določbi 1. odstavka 21. člena ZP-1 se ta sme izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Izrekanje opomina pa ni utemeljeno že zgolj s tem, če obstojijo take okoliščine, ki nastanejo bolj ali manj redno pri storitvah prekrškov. Predvsem pridejo v poštev okoliščine ali splet okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšujejo pomen kršitve predpisov v danih razmerah (npr. provociranost storilca, ovire za pravilno delovanje, razmere, ko je meja med pravilno uporabo prava in kršitvijo predpisa težko prepoznavna itd.). Sodišče prve stopnje je svoje ravnanje obrazložilo z okoliščinami, da je obdolženec prevozil le kratko razdaljo, da je prekršek priznal ter da gre za voznika z velikim številom prevoženih kilometrov, pri čemer je kot bistveno upoštevalo okoliščino, da ima otroka z zelo redkim avtoproliferativnim obolenjem, katerega mora tudi večkrat mesečno urgentno peljati v Pediatrično kliniko. Toda navedene okoliščine se lahko upoštevajo le kot splošne olajševalne okoliščine pri odmeri sankcij v okviru predpisanih oziroma kvečjemu pri njihovi omilitvi, ne gre pa za okoliščine objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšuje njegov pomen.
višina odškodnine za negmotno škodo - soprispevek oškodovanca - vožnja z alkoholiziranim voznikom - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Res je izvedenec, ki je izračunal količino alkohola v voznikovi krvi, v dopolnitvi mnenja, ko je bil zaslišan na glavni obravnavi, navedel, da je pri tej koncentraciji alkohola bila znatno poslabšana motorična sposobnosti za vožnjo in dojemanje dejanske situacije ter zmanjšana koncentracija in podaljšan reakcijski čas, da pa so ti znaki lahko bili za sopotnika morebiti tudi neopazni ter da je potrebno pri tem upoštevati subjektivni faktor. Vendar pa navedbe izvedenca v tem delu, ki ga je sodišče v razlogih sodbe povzelo, še ne pomenijo, da je sodišče napačno zaključilo o tožnikovemu soprispevku k nastanku škode in da je napačno uporabilo določbo I. odst. 171 čl. OZ. Ta del mnenja bi lahko bil pomemben v situaciji, ko bi tožnik neposredno pred nezgodo prisedel k vinjenem vozniku in se takrat prvič srečal z njim, ne pa v konkretni situaciji. Sodišče je z gotovostjo ugotovilo, da je bil tožnik tega dne ves čas do nezgode skupaj s povzročiteljem škode, da so bili v različnih lokalih, z gotovostjo pa je sodišče tudi ugotovilo količino alkohola v krvi G., zato se lahko tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožniku očita 20 % soprispevek, saj ni ravnal s tisto pazljivostjo in skrbnostjo, ki se lahko zahteva od povprečnega človeka.
plača – stimulativni del plače – pogodba o zaposlitvi – razporeditev
Kljub temu, da tožena stranka tožnice po izteku mandata na delovno mesto pomoč pri vodenju financ ni formalno (ampak le dejansko) prerazporedila na drugo delovno mesto, se šteje, da je pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za „staro“ delovno mesto, prenehala veljati (in je bila nadomeščena z ustno pogodbo o zaposlitvi za „novo“ delovno mesto). Za čas opravljanja dela na „novem“ delovnem mestu tako ta pogodba o zaposlitvi, sklenjena za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ne more predstavljati pravne podlage za izplačilo stimulativnega dela plače.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – reparacija – tožbeni zahtevek
Reparacijski zahtevek, v katerem mesečna nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja niso specificirana, ni neizvršljiv in ga sodišče iz tega razloga ne zavrne. Nobene ovire ni, da tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je takemu zahtevku ugodeno, realizira odločitev sodišča, v kolikor pa tega prostovoljno ne stori, mora tožnica v ponovnem sodnem postopku ustrezno konkretizirati reparacijski zahtevek ali pa mora voditi ustrezen izvršilni postopek.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-6. ZGD člen 1, 1/3, 1/3-2, 406, 407, 408, 413. ZDR člen 9, 17. ZMEPIZ člen 49, 63, 72.
podlaga zavarovanja – enoosebna d.o.o. – poslovodna oseba – delovno razmerje
Za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja edinega družbenika v enoosebni d.o.o., ki je poslovodna oseba in z družbo sklene pogodbo o zaposlitvi, ni nobene pravne ovire ne z vidika korporacijskegapravnega razmerja ne z vidika pogodbe o zaposlitvi oziroma sklenitve delovnega razmerja. Tožnica, kot edina družbenica in poslovodja, se zato v zavarovanje po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko vključi na podlagi delovnega razmerja.