ZIZ člen 189, 189/1, 189/2, 189/3, 189, 189/1, 189/2, 189/3. ZPP člen 122, 339, 339/1, 122, 339, 339/1.
prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik nepremičnine najugodnejšemu ponudniku - kršitev predpisov o izvedbi javne dražbe - sestava zapisnika o javni dražbi - vprašanje pravočasno podane zadnje najugodnejše ponudbe - izvedba javne dražbe - relativna bistvena kršitev določb postopka
Tako se pokaže, da glede na pomembnost navedenega 10 minutnega časovnega intervala sodišče prve stopnje ni povsem pravilno in dosledno upoštevalo predpisov o izvedbi javne dražbe in zapisnik ni v celoti sestavljen tako, da bi omogočal nadzor in oceno nad pravilnostjo postopka, ko ni natančno zabeleženo, kdaj je bila dana zadnja, sporna ponudba, kar bi omogočalo natančno oceno, ali je bila dana pravočasno ali prepozno. Kršitev teh predpisov, ki jo pritožba izrecno uveljavlja ima lahko vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
V tem bo moralo sodišče prve stopnje natančno upoštevati navedena postopkovna pravila, tako glede beleženja časa začetka posameznega sestavnega intervala v smislu drugega odstavka člena 189. ZIZ, kot tudi glede časa podaje ponudb s strani udeležencev, kot tudi časa poteka zadnjega upoštevnega intervala in posledičnega konca dražbe. Pri tem pa tudi pritožbeno sodišče meni, da je potrebno pri izvedbi javne dražbe omogočiti štetje časa z isto natančno uro, ki bo vidna tako za sodišče kot za udeležence postopka, tako da ne bo nobenega dvoma, kdaj se določeni upoštevni čas začne oziroma konča. Četudi je nekaj tehtnosti v nakazovanju sodišča prve stopnje na procesno nekorektno ravnanje pritožnice, pa to na pravilnost izpodbijane odločitve ne more imeti vpliva, saj je treba v primeru izvedbe vsake javne dražbe ne glede na udeležence te, to izvesti skrajno skrbno in natančno ravno glede na pomen navedenega 10 minutnega časovnega intervala v smislu drugega odstavka 189 ZIZ.
preložitev naroka – upravičen razlog izostanka z naroka – zdravniško potrdilo
Že potrditev zdravnice splošne ambulante, da je bil zakoniti zastopnik toženca bolan dne 12.02.2007, ni izkazovalo da se ta ni sposoben udeležiti obravnave, ki je bila na sodišču razpisana dne 27.02.2007.
izvršba na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet – poizvedbe o računih dolžnika – ustavitev izvršilnega postopka – predlaganje ponovnega rubeža
V pritožbi izraženo stališče, da bi moralo sodišče po uradni dolžnosti sporočiti izvršitelju nov naslov dolžnika, kjer bi se nato opravil ponovni rubež, nima opore v veljavnih predpisih.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza
Utemeljeno lahko sodišče zavrne izvedbo predlaganega dokaza le kadar obstajajo opravičeni razlogi. Ti pa so podani samo takrat, kadar se predlaga izvedba dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega pravno nerelevantnega dejstva; kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano; kadar se predlaga izvedba popolnoma neprimernih dokazov in kadar so dokazi podani z namenom zavlačevanja ali če so ti prepozni.
Za nekoga je poškodba mezinca minimalna, tožnik pa je bistveno oviran, v svojem glasbenem udejstvovanju (tožnik bil vrhunski kitarist). Zaradi prizadete tehnike igranja, je njegova potencialna nadaljnja glasbena pot v veliki meri ovirana oz. onemogočena.
Tako se izkaže, da so bila subjektivna zatrjevanja tožnika v postopku pred sodiščem prve stopnje objektivizirana, in sicer tako z mnenjem izvedenca medicinske stroke kot tudi z mnenjem izvedenke klinične psihologije, tožena stranka pa na prejeti izvedeniški mnenji ni imela nikakršnih pripomb.
ZPIZ-1 člen 7, 7/3, 15, 17, 17/1, 18, 18/1, 25, 33, 34, 48, 249. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2.
podlaga zavarovanja - samostojni podjetnik - odločanje po uradni dolžnosti
Kljub temu da bi tožnica morala biti od tedaj, ko je bila vpisana v register kot samostojna podjetnica, zavarovana po 1. odst. 15 čl. ZPIZ-1, ne pa prostovoljno po 34. čl. ZPIZ-1, tožena stranka ni mogla za nazaj spremeniti podlage zavarovanja, saj za to ni imela ustrezne podlage v zakonu.
obstoj izvenzakonske skupnosti - razveza zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema - vrnitev darila
Glede na pravilno ugotovljeno dejstvo, da je tožnica tožencu izročila 50.000 DEM v času trajanja njune izvenzakonske skupnosti kot darilo in ob neizpodbijani ugotovitvi, da ta znesek predstavlja darilo, ki ni sorazmerno s premoženjskim stanjem tožnice, je zaradi razveze zakonske zveze med pravdnima strankama odpadla pravna podlag za takšno darilo, zato je zahtevek za vrnitev tega darila utemeljen. Z razvezo zakonske zveze pravdnih strank je odpadla podlaga za darilno pogodbo, zato je zahtevek za razvezo darilne pogodbe nepotreben, zahtevek za vrnitev darila pojmovno vsebuje tudi zahtevek za razvezo pogodbe.
ZPP člen 318, 338, 394, 394/1, 394/1-10, 395, 395/2, 398, 398/1. ZDSS-1 člen 28.
zamudna sodba – obnova postopka – nova dejstva in dokazi
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka kljub pravilno vročenemu vabilu ni pristopila na poravnalni oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Pri izdaji zamudne sodbe utemeljeno ni upoštevalo navedb, ki jih je podala v odgovoru na tožbo, in ni opravilo poizvedb pri uradnih institucijah, ampak je tožbenemu zahtevku, ki je bil sklepčen, ugodilo.
Tožnika sta s tožbo zahtevala plačilo odškodnine v višini razlike med plačo, ki sta jo prejemala v spornem obdobju, in plačo, ki bi jo v navedenem obdobju prejemala za delo v tujini, če ne bi bila predčasno odstranjena s tega dela zaradi ustavljenega disciplinskega postopka. Opisana zahtevka predstavljata uveljavljanje čiste denarne terjatve iz delovnega razmerja in ju je – tudi v primeru delavcev na obrambnem področju – dopustno neposredno uveljavljati pred pristojnim delovnim sodiščem.
Dohodek iz naslova nadurnega dela je sodišče pravilno upoštevalo kot dohodek pravdne stranke, saj je tudi to delo podlaga za izplačilo plače. Ob dejstvu, da znaša sodna taksa za tožbo 60 % povprečnega mesečnega dohodka obeh tožnikov, da 2. tožnica prejema mesečno 200,00 EUR iz naslova brezposelnosti, da prejema 1. tožnik mesečno dohodek, ki dosega le 86,5 % povprečne plače, ni pravilen zaključek sodišča, da sredstva za preživljanje tožnikov ne bodo občutno zmanjšana s plačilom šestih obrokov v znesku po 97,42 EUR glede na mesečni dohodek 960,00 EUR.
ZZVZZ člen 15, 15/1, 15/1-1, 15/1-6. ZGD člen 1, 1/3, 1/3-2, 406, 407, 408, 413. ZDR člen 9, 17. ZMEPIZ člen 49, 63, 72.
podlaga zavarovanja – enoosebna d.o.o. – poslovodna oseba – delovno razmerje
Za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja edinega družbenika v enoosebni d.o.o., ki je poslovodna oseba in z družbo sklene pogodbo o zaposlitvi, ni nobene pravne ovire ne z vidika korporacijskegapravnega razmerja ne z vidika pogodbe o zaposlitvi oziroma sklenitve delovnega razmerja. Tožnica, kot edina družbenica in poslovodja, se zato v zavarovanje po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko vključi na podlagi delovnega razmerja.
motenje posesti - soposest - način izvrševanja soposesti
Če se dotedanji način izvrševanja soposesti ni bistveno spremenil – iz opravičenih razlogov je bila prestavljena skupna omara v drug prostor - motenjski zahtevek ni utemeljen.
Preizkus izpodbijane sodbe na podlagi 159. člena ZP-1 je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo odločilna dejstva glede očitanega prekrška, in da je njegov zaključek o odgovornosti obdolženca zanj pravilen, da pa je pri upoštevanju okoliščin pri odmeri sankcij za prekršek le-te potrebno presojati drugače. Sodišče prve stopnje je pri odmeri le-teh uporabilo 21. člen ZP-1 in obdolžencu izreklo opomin. Po določbi 1. odstavka 21. člena ZP-1 se ta sme izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Izrekanje opomina pa ni utemeljeno že zgolj s tem, če obstojijo take okoliščine, ki nastanejo bolj ali manj redno pri storitvah prekrškov. Predvsem pridejo v poštev okoliščine ali splet okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšujejo pomen kršitve predpisov v danih razmerah (npr. provociranost storilca, ovire za pravilno delovanje, razmere, ko je meja med pravilno uporabo prava in kršitvijo predpisa težko prepoznavna itd.). Sodišče prve stopnje je svoje ravnanje obrazložilo z okoliščinami, da je obdolženec prevozil le kratko razdaljo, da je prekršek priznal ter da gre za voznika z velikim številom prevoženih kilometrov, pri čemer je kot bistveno upoštevalo okoliščino, da ima otroka z zelo redkim avtoproliferativnim obolenjem, katerega mora tudi večkrat mesečno urgentno peljati v Pediatrično kliniko. Toda navedene okoliščine se lahko upoštevajo le kot splošne olajševalne okoliščine pri odmeri sankcij v okviru predpisanih oziroma kvečjemu pri njihovi omilitvi, ne gre pa za okoliščine objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšuje njegov pomen.
Ne določbe 6. točke 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo oz. pokojnino, ne splošne določbe 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na denarno terjatev, ne dajejo pravne podlage za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primerih, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne plače. Prav tako pa ni mogoče uporabiti niti 76. čl. ZIZ, saj se ta določba nanaša na izvršilni naslov ali potrdilo o pravnomočnosti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – reparacija – tožbeni zahtevek
Reparacijski zahtevek, v katerem mesečna nadomestila plače za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja niso specificirana, ni neizvršljiv in ga sodišče iz tega razloga ne zavrne. Nobene ovire ni, da tožena stranka na podlagi pravnomočne sodbe, s katero je takemu zahtevku ugodeno, realizira odločitev sodišča, v kolikor pa tega prostovoljno ne stori, mora tožnica v ponovnem sodnem postopku ustrezno konkretizirati reparacijski zahtevek ali pa mora voditi ustrezen izvršilni postopek.