ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – materialnopravni pobot
Dolžnik je trdil, da je že pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo upnikova terjatev prenehala na podlagi materialnopravnega pobota, ki ga je dolžnik izjavil 21.12.2007, o čemer je predložil dokaze. Pri tem pa ni pomembno, da upnik dolžnikove terjatve ne priznava, saj če bi se v sledeči pravdi ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za pobot po 311. čl. Obligacijskega zakonika, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
načelo kontradiktornosti – pravica do izjave – obrazložitev odločitve o neizvedbi predlaganega dokaza
Utemeljeno lahko sodišče zavrne izvedbo predlaganega dokaza le kadar obstajajo opravičeni razlogi. Ti pa so podani samo takrat, kadar se predlaga izvedba dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega pravno nerelevantnega dejstva; kadar se predlaga izvedba dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano; kadar se predlaga izvedba popolnoma neprimernih dokazov in kadar so dokazi podani z namenom zavlačevanja ali če so ti prepozni.
razbremenitev odgovornosti - splošno koristna dejavnost - dokazno breme - način povrnitve škode - obračun zamudnih obresti - povrnitev premoženjske škode - škoda na nepremičnini - miniranje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Ob dejstvu, da je drugotožena stranka dne 6.2.2003 v bližini objekta tožeče stranke izvajala miniranje in da je slednja izkazala, da ji je nastala škoda, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da se glede na objektivno odgovornost druge tožene stranke domneva, da je škoda posledica te nevarne dejavnosti in da je bilo na toženih strankah dokazno breme za razbremenitev odgovornosti.
plača – stimulativni del plače – pogodba o zaposlitvi – razporeditev
Kljub temu, da tožena stranka tožnice po izteku mandata na delovno mesto pomoč pri vodenju financ ni formalno (ampak le dejansko) prerazporedila na drugo delovno mesto, se šteje, da je pogodba o zaposlitvi, ki je bila sklenjena za „staro“ delovno mesto, prenehala veljati (in je bila nadomeščena z ustno pogodbo o zaposlitvi za „novo“ delovno mesto). Za čas opravljanja dela na „novem“ delovnem mestu tako ta pogodba o zaposlitvi, sklenjena za delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ne more predstavljati pravne podlage za izplačilo stimulativnega dela plače.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 245, 245/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – spoštovanje navodil delodajalca
Z neupravičenim odvzemom denarja iz blagajne, torej z odvzemom denarja, ki je bil tožniku zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti tožene stranke, je tožnik kršil pogodbeno oziroma drugo obveznost iz delovnega razmerja, njegovo ravnanje pa ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
Ker tožnik ni spoštoval navodil tožene stranke, je izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj tožena stranka z njim ni mogla nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Tožena stranka kot poslovodja ne more biti objektivno odgovorna za inventurni primanjkljaj. Odgovarjala bi lahko le krivdno, če bi bila škoda oziroma primanjkljaj posledica njenega naklepnega ali hudo malomarnega ravnanja, česar pa tožena stranka ni dokazala.
Ker se po splošnih pravilih domneva le navadna malomarnost, ne pa huda malomarnost ali naklep, bi morala težjo obliko krivde dokazati tožeča stranka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – sodno varstvo – vzgoja in izobraževanje
Tožnica je po določbi 48. čl. ZOFVI in skladno s pravnim poukom tožene stranke vložila pritožbo na svet zavoda ter nato uveljavljala sodno varstvo v roku trideset dni od prejema odločitve. To pomeni, da je njena tožba dopustna ne glede na določbo 3. odst. 204. čl. ZDR, ki ureja direktno sodno varstvo ob prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
višina odškodnine za negmotno škodo - soprispevek oškodovanca - vožnja z alkoholiziranim voznikom - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti
Res je izvedenec, ki je izračunal količino alkohola v voznikovi krvi, v dopolnitvi mnenja, ko je bil zaslišan na glavni obravnavi, navedel, da je pri tej koncentraciji alkohola bila znatno poslabšana motorična sposobnosti za vožnjo in dojemanje dejanske situacije ter zmanjšana koncentracija in podaljšan reakcijski čas, da pa so ti znaki lahko bili za sopotnika morebiti tudi neopazni ter da je potrebno pri tem upoštevati subjektivni faktor. Vendar pa navedbe izvedenca v tem delu, ki ga je sodišče v razlogih sodbe povzelo, še ne pomenijo, da je sodišče napačno zaključilo o tožnikovemu soprispevku k nastanku škode in da je napačno uporabilo določbo I. odst. 171 čl. OZ. Ta del mnenja bi lahko bil pomemben v situaciji, ko bi tožnik neposredno pred nezgodo prisedel k vinjenem vozniku in se takrat prvič srečal z njim, ne pa v konkretni situaciji. Sodišče je z gotovostjo ugotovilo, da je bil tožnik tega dne ves čas do nezgode skupaj s povzročiteljem škode, da so bili v različnih lokalih, z gotovostjo pa je sodišče tudi ugotovilo količino alkohola v krvi G., zato se lahko tudi po mnenju pritožbenega sodišča tožniku očita 20 % soprispevek, saj ni ravnal s tisto pazljivostjo in skrbnostjo, ki se lahko zahteva od povprečnega človeka.
Tožena stranka – delavka bi za škodo tožeči stranki – delodajalcu odgovarjala le v primeru, če bi jo povzročila namenoma ali iz hude malomarnosti. Ker pa njeno ravnanje ni bilo storjeno s takšno obliko krivde, saj ni odstopalo od ravnanja povprečnega delavca glede na dejstvo, da je bilo v računovodstvu veliko dela, da so bil vsi zelo obremenjeni in da so se pri vseh pojavljale napake, pri tožnici pa hujših napak niso ugotovili, odškodninska odgovornost ni podana.
Preizkus izpodbijane sodbe na podlagi 159. člena ZP-1 je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo odločilna dejstva glede očitanega prekrška, in da je njegov zaključek o odgovornosti obdolženca zanj pravilen, da pa je pri upoštevanju okoliščin pri odmeri sankcij za prekršek le-te potrebno presojati drugače. Sodišče prve stopnje je pri odmeri le-teh uporabilo 21. člen ZP-1 in obdolžencu izreklo opomin. Po določbi 1. odstavka 21. člena ZP-1 se ta sme izreči za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Izrekanje opomina pa ni utemeljeno že zgolj s tem, če obstojijo take okoliščine, ki nastanejo bolj ali manj redno pri storitvah prekrškov. Predvsem pridejo v poštev okoliščine ali splet okoliščin objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšujejo pomen kršitve predpisov v danih razmerah (npr. provociranost storilca, ovire za pravilno delovanje, razmere, ko je meja med pravilno uporabo prava in kršitvijo predpisa težko prepoznavna itd.). Sodišče prve stopnje je svoje ravnanje obrazložilo z okoliščinami, da je obdolženec prevozil le kratko razdaljo, da je prekršek priznal ter da gre za voznika z velikim številom prevoženih kilometrov, pri čemer je kot bistveno upoštevalo okoliščino, da ima otroka z zelo redkim avtoproliferativnim obolenjem, katerega mora tudi večkrat mesečno urgentno peljati v Pediatrično kliniko. Toda navedene okoliščine se lahko upoštevajo le kot splošne olajševalne okoliščine pri odmeri sankcij v okviru predpisanih oziroma kvečjemu pri njihovi omilitvi, ne gre pa za okoliščine objektivne narave ob sami storitvi prekrška, ki zmanjšuje njegov pomen.
ZPIZ-1 člen 7, 7/3, 15, 17, 17/1, 18, 18/1, 25, 33, 34, 48, 249. ZMEPIZ člen 49, 49/4, 50, 50/2.
podlaga zavarovanja - samostojni podjetnik - odločanje po uradni dolžnosti
Kljub temu da bi tožnica morala biti od tedaj, ko je bila vpisana v register kot samostojna podjetnica, zavarovana po 1. odst. 15 čl. ZPIZ-1, ne pa prostovoljno po 34. čl. ZPIZ-1, tožena stranka ni mogla za nazaj spremeniti podlage zavarovanja, saj za to ni imela ustrezne podlage v zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC0002290
ZOZP člen 7. ZPP člen 339, 399/2, 399/2-8.
obvezno avtomobilsko zavarovanje - regres zavarovalnice - vinjenost - zavrnitev dokaznega predloga - začetek teka zamudnih obresti
Glede na sprejeto toženčevo pogodbeno obveznost, da bo s krvno analizo dokazoval, da ni bil pod vplivom alkohola, v primeru pozitivnega alkotesta, če bo udeleženec v prometu, predlagani dokazi z zaslišanjem prič niso bili primarni, ker to ni bil pogodbeno dogovorjen način dokazovanja, zato z zavrnitvijo toženčevih dokaznih predlogov sodišče ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Gre za povrnitev škode zavarovalnici, ta pa je nastala z dnem izplačila odškodnine in je s tem dnem pridobila pravico uveljavljati plačilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški.
Ne določbe 6. točke 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na plačo oz. pokojnino, ne splošne določbe 9. poglavja ZIZ, ki ureja izvršbo na denarno terjatev, ne dajejo pravne podlage za ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti v primerih, ko pokojnina ne dosega zneska minimalne plače. Prav tako pa ni mogoče uporabiti niti 76. čl. ZIZ, saj se ta določba nanaša na izvršilni naslov ali potrdilo o pravnomočnosti.