zavrženje obtožnega predloga kot prepoznega - zavrženje kazenske ovadbe
Oškodovanec nima pravice zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, če je zamudil rok, v katerem bi po zavrženju ovadbe lahko začel kazenski pregon. Ob pogojih iz drugega odstavka 61. člena ZKP sme oškodovanec zahtevati vrnitev v prejšnje stanje, da bi nadaljeval kazenski pregon le, če se brez svoje krivde ni udeležil glavne obravnave, na kateri je državni tožilec odstopil od pregona, pa tudi v takšnem primeru zgolj odsotnost z dela zaradi bolezni, ne da bi bile navedene okoliščine, ki so preprečevale tudi procesno dejanje, ne morejo biti razlog, da se zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje ugodi.
ZP-1 člen 82, 83, 214, 214/1. ZPSV člen 17. ZDavP-1 člen 2, 2/3, 4. ZDavP-2 člen 3, 3/1, 3/3.
pristojnost za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa - odločanje o davčnih kršitvah
Na podlagi 1. odstavka 214. člena ZP-1 je za odločanje o zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog davčnega organa kot prekrškovnega organa, ki je bil storilki izdan zaradi kršitev ZPSV, ki jo je umestiti v pojem „davčnih kršitev“, izključno krajevno pristojno okrajno sodišče, ki ima sedež na sedežu okrožnega sodišča.
kaznivo dejanje nasilništva - ogrožanje varnosti - sprememba kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja - predlog za kazenski pregon - časovna veljavnost zakona - pravna presoja dejanja - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - okoliščine, ki izključujejo pregon - kršitev kazenskega zakona - predlagalni delikt
Obdolženčevo grdo ravnanje nad staršema je še vedno izvršitveno ravnanje v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v 1. odstavku 296. člena KZ-1, vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanka posledice storilčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancu, v konkretnem primeru, da naj bi bil vsak od staršev z obdolženčevim grdim ravnanjem nad njima, spravljen v podrejen položaj. Posledica obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki pa je opisana v dejanju, pa ni več element kaznivega dejanja nasilništva po KZ-1.
So pa v opisu obdolženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 135. člena KZ-1, ki ga stori, kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, predpisana kazen pa je denarna kazen ali zapor do enega leta. V skladu z določbo 2. odstavka 135. člena KZ-1 se pregon za to kaznivo dejanje začne na predlog.
Neobstoj predloga za pregon pri predlagalnem deliktu izključuje nadaljnji kazenski pregon obdolženca, zato pritožbeno sodišče obstoja milejšega kaznivega dejanja po 135. členu KZ-1 ni moglo ugotavljati.
privilegirana preživninska terjatev - izvršba na plačo
Preživninska terjatev je privilegirana samo v primeru izvršbe na podlagi izplačilne prepovedi, v ostalih primerih pa velja vrstni red pridobitve pravice do poplačila.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSK0003670
OZ člen 299, 299/2. ZD člen 142.
plačilo zapustnikovega dolga – omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja – zamuda dolžnika – začetek sodnega postopka
Po določbi 2.odst. 299.čl. Obligacijskega zakonika pride dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Iz te določbe torej ne sledi, da bi bil avtomatično začetek določenega sodnega postopka tisti trenutek, ki določa čas nastanka zamude.
Na podlagi 5.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) učinkuje vpis pravic in pravnih dejstev od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Za presojo, ali so bili podani pogoji za vpis je torej pomemben ta trenutek in ne trenutek, ko je sodišče izdalo sklep o vpisu.
OZ člen 511, 511/2, 511, 511/2. ZZK-1 člen 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3, 46, 46/1, 125, 125/1, 128, 128/1, 161, 161/3, 161/3-2, 161/3-3.
predkupna pravica - izbris vknjižbe predkupne pravice - načelo dispozitivnosti postopka - trajanje predkupne pravice
Zaradi pomanjkanja ustreznega predloga zemljiškoknjižno sodišče ni bilo upravičeno po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu v korist nasprotnih udeležencev vknjižene predkupne pravice in je tako odločilo o zahtevku, ki ni bil postavljen.
duševne bolečine zaradi smrti moža - premoženjska škoda iz naslova vzdrževanja groba
Pravno priznano premoženjsko škodo iz naslova vzdrževanja groba predstavlja tista škoda, ki je zaradi smrti določene osebe objektivna nujnost njegovih bližnjih, skratka tista škoda v obliki izdatkov, ki svojcu nastajajo v obdobju po smrti pokojnega oziroma v bližnjem časovnem obdobju, saj takrat okolica glede na običajno ravnanje ljudi od žalujočega svojca pričakuje, da bo intenzivno izkazoval skrb za grob pokojnega svojca z obiski, prižiganjem sveč, urejanjem, krasitvijo, in podobno. Od pojmovanja krajevnoobičajne pietete oziroma žalovanja je odvisno, koliko časa ta doba traja, kot rečeno pa je prav gotovo daljša v manj urbaniziranih naseljih in v primerih hudih tragedij, kot je bila v danem primeru. To dobo glede na vse okoliščine primera pritožbeno sodišče ocenjuje na dobo petih let po smrti pokojnega.
Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev.
OZ člen 300, 300/1, 302, 302/1. ZKZ člen 19, 20, 21, 22. ZNP člen 168, 169, 170, 171, 172, 173, 174, 175, 176, 177.
prodaja kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - upniška zamuda - sodni depozit - pravica do izjave v postopku
Sodna odločba, s katero je predlagatelj dokazoval upniško zamudo nasprotnega udeleženca, je nalagala nasprotnemu udeležencu sklenitev pogodbe s tožnikom za več kmetijskih zemljišč, predlagatelju pa, naj kupnino plača v 15-ih dneh po odobritvi pogodbe pri Upravni enoti P.. Predlagatelj ni niti trdil, niti izkazal, da bi odobritev zahteval, pritožba pa zatrjuje, da naj bi bila predlagateljeva zahteva v upravnem postopku zavrnjena. Ker gre za odločilno okoliščino, od katere je odvisen nastop upničine zamude, prvostopenjsko sodišče pa je ni ugotavljalo, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti.
sodna ureditev meje – materialnopravni kriteriji – vrednost spornega mejnega prostora
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje najprej ugotoviti vrednost spornega mejnega prostora. Postopanje sodišča pa je odvisno od ugotovitve, ali ta vrednost presega vrednost dvakratne vrednosti za določitev spora majhne vrednosti. V vsakem primeru mora ugotovljeno vrednost navesti v izreku sklepa.
Tožnik zahteva povrnitev škode zaradi nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti oziroma zaradi izpolnitve z napako. Prvostopenjsko sodišče je sicer štelo, da je z ravnanjem tožene stranke tožniku dejansko bila povzročena škoda, vendar menilo, da do njene povrnitve ni upravičen, ker ni uspel dokazati protipravnega ravnanja tožene stranke. Ne gre torej za t.i. civilni delikt, katerega sestavni del mora biti protipravnost povzročiteljevega ravnanja.
Tožeča stranka je v posestni pravdi predlagala izdajo regulacijske (ureditvene) začasne odredbe, saj je predlagala, da se z začasno odredbo do konca posestnega spora uredi sporno razmerje tako, da se tožeči stranki omogoči takojšnja prevoznost po poti, ki jo je po trditvah v tožbi tožeča stranka uporabljala za dostop do svojih nepremičnin in teče po nepremičninah tožene stranke.
prekluzivni pritožbeni rok - vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv razlog za zamudo
8-dnevni pritožbeni rok je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Res pa je, da zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Na podlagi 89. čl. ZKP tako lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za pritožbo zoper sodbo, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Kaj so opravičljivi razlogi za zamudo, je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru. Upravičen razlog pa je vsaka takšna okoliščina, na katero obdolženec objektivno ni mogel vplivati, pa tudi taka, ki jo je sicer sam povzročil, vendar nenamerno.
Sodišče prve stopnje se je pri obsegu škode utemeljeno oprlo na izvedensko mnenje, ki vsebuje poleg strokovnega mnenja tudi anamnestične podatke, na katere tožnik ob izpovedi ni imel pripomb. Pritožbeno sodišče je ob pregledu sodne prakse preizkusilo tožnikov primer glede na tip poškodbe, ko spada glede na to uvrstitev ta primer v skupino srednje hudih primerov.
nadomestitev globe - oprava koristne naloge - Center za socialno delo (CSD) - vabilo na razgovor
Pogoj za uporabo domneve iz IV. odst. 202.c čl. ZP-1 je, da je storilec na razgovor za določitev konkretne naloge s strani centra za socialno delo bil pravilno vabljen.
razbremenitev odgovornosti - splošno koristna dejavnost - dokazno breme - način povrnitve škode - obračun zamudnih obresti - povrnitev premoženjske škode - škoda na nepremičnini - miniranje kot nevarna dejavnost - objektivna odgovornost
Ob dejstvu, da je drugotožena stranka dne 6.2.2003 v bližini objekta tožeče stranke izvajala miniranje in da je slednja izkazala, da ji je nastala škoda, so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da se glede na objektivno odgovornost druge tožene stranke domneva, da je škoda posledica te nevarne dejavnosti in da je bilo na toženih strankah dokazno breme za razbremenitev odgovornosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – materialnopravni pobot
Dolžnik je trdil, da je že pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo upnikova terjatev prenehala na podlagi materialnopravnega pobota, ki ga je dolžnik izjavil 21.12.2007, o čemer je predložil dokaze. Pri tem pa ni pomembno, da upnik dolžnikove terjatve ne priznava, saj če bi se v sledeči pravdi ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za pobot po 311. čl. Obligacijskega zakonika, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.