izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec – pristojna oseba
Ker je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tem, ko ni več opravljal funkcije direktorja, podal nadzorni svet, za kar ni bil pristojen (pristojen bi bil novi direktor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Za negatorno tožbo je potrebno, da tožnik zatrjuje in dokaže, da je lastnik nepremičnine in da ga tožena stranka pri izvrševanju lastninske pravice protipravno vznemirja.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-3, 177, 177/1, 177/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožena stranka tožnika šele potem, ko mu je odpoved podala, vabila na zagovor (na katerem je v veljali obdržala že veljavno odpoved).
ZPIZ-1 člen 97, 162, 397, 397/1, 446. ZPIZ/92 člen 123, 123/2. ZZZPB člen 69, 69/2. ZZDT člen 4, 4/3, 4/5. ZDR člen 21, 21/2.
nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev – tujec – osebno delovno dovoljenje – prijava pri zavodu za zaposlovanje
Ker je tožniku osebno delovno dovoljenje prenehalo veljati v letu 2004 in ga ni ponovno pridobil, se ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu v letu 2006 ni mogel prijaviti pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do nadomestila plače.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – resen in utemeljen razlog
Dejstvo, da je tožnik v sedmih dneh zamudil na delo le za nekaj minut (dvakrat celo za eno minuto), ne predstavlja takšne kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ki bi utemeljevale redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, upoštevaje tudi, da tožena stranka ni utrpela nobenih materialnih ali moralnih posledic.
KZ člen 203, 203/1, 203/3, 203, 203/1, 203/3. ZJSRS člen 21a.
neplačevanje preživnine - pogojna obsodba - plačevanje preživnine kot poseben pogoj - očitne pomote, ki niso v škodo obdolženemu - vpliv dejstva, da preživninski upravičenec prejema preživnino od jamstvenega in preživninskega sklada rs, na obstoj kaznivega dejanja neplačevanja preživnine
Pritožba upravičeno navaja, da bi bilo obdolžencu s sodbo pravilno naložiti, da mora v bodoče preživnino za sina redno plačevati, ker je to zakonska dolžnost starša, preživljanje otroka je obveznost, ki je ni mogoče odložiti oziroma ne izvrševati zgolj zato, ker roditelj trenutno ni v rednem delovnem razmerju.
ZPP člen 215, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 355, 215, 285, 339, 339/2, 339/2-8, 340, 355. OZ člen 131, 131/2, 150, 179, 131, 131/2, 150, 179.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - pojem nevarne stvari - nevarna stvar - mostovno dvigalo z verigami - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenja
Sodna praksa avtomatizem oziroma samodejnost delovanja strojev šteje za pomemben element njihove nevarnosti. Stvari, ki jih poganja električna ali motorna sila, so nevarne ravno zaradi nemajhne možnosti nastanka škode tudi povsem neodvisno od človekovega ravnanja (npr. vrteča se krožna žaga, gibajoči se avtomobil, avtomatsko delujoči stroj točkalec). Posameznik, ki s samodejno delujočo stvarjo upravlja,namreč ne more hipoma ustaviti oziroma preprečiti vseh razsežnosti njenega delovanja in tako odvrniti nesreče.
Tu obravnavano dejstvo (način delovanja dvigala), ki poleg vsega ni bilo zaobjeto v trditveni podlagi sodbe, se je šele tekom dokaznega postopka izkazalo za odločilno. Zato bi moralo sodišče prve stopnje tožečo stranko spodbuditi k dodatnim navedbam v obliki vprašanj ali na drug ustrezen način v okviru materialnega procesnega vodstva (285. čl. ZPP).
Če bi se v ponovljenem postopku izkazalo, da podlage za objektivno odgovornost ni, bo moralo sodišče prve stopnje na enak način omogočiti morebitne navedbe glede krivdne odgovornosti. Upoštevati je namreč treba, da bi tovrstne trditve tožnik lahko podal vse do konca prvega naroka za glavno obravnavo v prejšnjem postopku, na istem naroku pa mu je sodišče naložilo plačilo predujma za izvedbo dokaza glede višine tožbenega zahtevka (izvedenec medicinske stroke). Glede na to bi tožnik lahko utemeljeno pričakoval, da je temelj svojega zahtevka že izkazal in da morebitne navedbe o krivdni odgovornosti niso potrebne.
Če se ugotovi točen dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najverjetneje umrl oziroma tisti dan, ki ga najverjetneje ni preživel, velja ta dan za dan smrti. Če pa se ta dan ne da dognati, velja zakonita fikcija, da je smrt nastopila prvi naslednji dan po poteku rokov pogrešanosti iz 82. člena ZNP.
ZTLR člen 14, 14. ZOR člen 12, 210, 219, 12, 210, 219. OZ člen 5, 190, 198, 5, 190, 198. ZPND člen 22, 22.
uporabnina - neupravičena pridobitev - zloraba pravice - zloraba solastninske pravice - solastnina - nevzdržna solastninska skupnost - pravica do uporabnine
Kdor z zlorabo solastninske pravice povzroči nevzdržno solastninsko skupnost, zaradi katere drugi solastniki ne morejo nemoteno souporabljati nepremičnine, ter je iz tega razloga prisilno izseljen, ni upravičen do plačila uporabnine.
SZ člen 117, 123, 123, 117. ZPP člen 185, 339/1, 185, 339/1. Uredba o izvedbi privatizacije stanovanjskih hiš in stanovanj, prevzetih od organov in organizacij bivše SFRJ in JLA člen 2, 2.
privatizacija stanovanj - rok za vložitev zahteve za odkup stanovanja - vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje sfrj - podredni zahtevek
Dejstvo, da je tožnik nekoč imel stanovanjsko pravico, po poteku dveletnega roka iz 123. člena SZ (šteto pod pogoji Uredbe) več ne opravičuje k sklenitvi prodajne pogodbe.
Tožnik ni podal dejanskih navedb, ki bi lahko povzročile uporabo Sporazuma, ki ureja vprašanja nasledstva držav naslednic nekdanje SFRJ oz. iz njegovih navedb ni mogoče ugotoviti, zakaj in kako naj bi vprašanja nasledstva vplivala na privatizacijo stanovanja, na katerem naj bi imel stanovanjsko pravico.
Pritožnik pravilno poudarja, da je sodišče prve stopnje, ko je odločalo o podrednem zahtevku, obravnavalo ugovore, ki jih toženka ni postavila, saj se ta v obravnavo podredno postavljenega tožbenega zahtevka sploh ni spustila. Nanj še ni bila dolžna odgovoriti, saj je sodišče prve stopnje spremembo tožbe dovolilo šele s sklepom, ki ga je izdalo skupaj z obravnavano sodbo in toženki vročilo po zaključku naroka za glavno obravnavo.
Sodišče ne more prepustiti sodnemu izvedencu ugotovitve, ali obstaja pravna podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo nadur, ampak mora to presoditi samo. Sodnemu izvedencu zgolj naloži izračun višine plačila opravljenih nadur, pri tem pa mu mora dati natančna navodila, kako naj izvedensko mnenje pripravi (in pove, kakšna je bila med strankama dogovorjena plača kot osnova za izplačilo nadur).
zemljiškoknjižni postopek - odločanje o vpisih - opravljanje vpisov - pomotni vpisi
Samo pomotni vpis zemljiškoknjižno sodišče popravi po uradni dolžnosti; druge napake v zemljiškoknjižnem postopku, čeprav so očitne, je mogoče odpraviti le s predpisanimi pravnimi sredstvi, torej z ugovorom ali pritožbo udeležencev postopka.
pravočasnost podane izjave o nadaljevanju kazenskega pregona - rok za nadaljevanje kazenskega pregona - oškodovanec kot tožilec - organ pristojen za sprejem izjave o nadaljevanju kazenskega pregona
Drugi odstavek 87. člena ZKP določa, da velja izjava, vezana na rok, za pravočasno, če se tistemu, ki jo je upravičen sprejeti, izroči pred pretekom roka. Vloga je pravočasna, če je poslana pristojnemu sodišču, ne pa, če je poslana nepristojnemu organu, ta pa jo pošlje pristojnemu sodišču, a jo sodišče prejme po preteku pritožbenega roka, kot v obravnavanem primeru.
izvedensko mnenje – uporaba izvedenskega mnenja, izdelanega v kazenskem postopku - položaj izvedenca - načelo neposrednosti - načelo kontradiktornosti
Kot dokaz je mogoče obravnavati le takšno izvedensko mnenje, ki ustreza procesnim standardom iz 243 do 254. člena ZPP v luči načel neposrednosti in načela kontradiktornosti. Izvedenskega mnenja iz kazenskega spisa zato mimo volje pravdnih strank ni mogoče šteti za dokaz, do katerega bi se bilo sodišče prve stopnje dolžno dokazno opredeliti.
kaznivo dejanje nasilništva - ogrožanje varnosti - sprememba kazenskega zakona - znaki kaznivega dejanja - predlog za kazenski pregon - časovna veljavnost zakona - pravna presoja dejanja - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - okoliščine, ki izključujejo pregon - kršitev kazenskega zakona - predlagalni delikt
Obdolženčevo grdo ravnanje nad staršema je še vedno izvršitveno ravnanje v smislu nasilniškega obnašanja, kot je opredeljeno v 1. odstavku 296. člena KZ-1, vendar opis ne vsebuje nadaljnjega elementa tega kaznivega dejanja, to je nastanka posledice storilčevega izvršitvenega dejanja pri oškodovancu, v konkretnem primeru, da naj bi bil vsak od staršev z obdolženčevim grdim ravnanjem nad njima, spravljen v podrejen položaj. Posledica obdolženčevega izvršitvenega dejanja, ki pa je opisana v dejanju, pa ni več element kaznivega dejanja nasilništva po KZ-1.
So pa v opisu obdolženčevega ravnanja navedena dejstva in okoliščine, ki predstavljajo znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 135. člena KZ-1, ki ga stori, kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, predpisana kazen pa je denarna kazen ali zapor do enega leta. V skladu z določbo 2. odstavka 135. člena KZ-1 se pregon za to kaznivo dejanje začne na predlog.
Neobstoj predloga za pregon pri predlagalnem deliktu izključuje nadaljnji kazenski pregon obdolženca, zato pritožbeno sodišče obstoja milejšega kaznivega dejanja po 135. členu KZ-1 ni moglo ugotavljati.
Nedopustno je, da stranka (predvsem tožnik, ki sam odloča o času vložitve tožbe) računa s tem, da bo šele med pravdo zbrala dokaze, ki bi jih morala predložiti oziroma predlagati do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
Dejstvo, da v novem zakoniku kot kaznivo dejanje ni več določeno samostojno kaznivo dejanje grdega ravnanja, kot je bilo opredeljeno v 146. členu KZ, ne pomeni, da tako dejanje ni več kaznivo. Grdo ravnanje se pojavlja kot izvršitveno ravnanje oziroma kot zakonski znak v kaznivem dejanju ogrožanja varnosti (135. člen KZ-1), nasilja v družini (191. člen KZ-1) ter v kaznivem dejanju nasilništva (296. člen KZ-1). V vsakem konkretnem primeru pa je treba presoditi tudi, ali dejanje po opisu morda izpolnjuje znake kaznivega dejanja razžalitve po 158. členu KZ-1 (tako imenovana realna injuria). Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 146. členu KZ in novem kaznivem dejanju ogrožanja varnosti po 135. členu KZ-1 gre za identiteto glede objekta kazenskopravnega varstva, saj gre v obeh primerih za varstvo ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave RS.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM0020752
KZ člen 169, 169/1, 169, 169/1. ZKP člen 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429, 58, 58/1, 119, 121, 121/3, 429. Statut Odvetniške zbornice Slovenije člen 73, 73.
razžalitev - ustavitev postopka - smrt pooblaščenca
Ker iz dopisa zasebnega tožilca ne izhaja, da namerava zaradi smrti pooblaščenke v kazenskem postopku nastopati sam, temveč očitno s pooblaščencem, sodišče prve stopnje glavne obravnave ne bi smelo razpisati in nanjo povabiti le zasebnega tožilca. Statut Odvetniške zbornice Slovenije v 73. členu določa, da če odvetnik umre ali mu preneha pravica opravljanja odvetniškega poklica, se določi prevzemnik njegove pisarne z odločbo o izbrisu iz imenika odvetnikov, prevzemnik odvetniške pisarne pa je dolžan čimprej, najpozneje pa v roku 60 dni, obvestiti stranke o prenehanju opravljanja odvetniškega poklica njihovega bivšega zastopnika in jim dati na razpolago spise v njihovih zadevah z opozorilom, da posle, ki jih je vodil njihov bivši zastopnik, lahko same nadaljujejo ali pooblastijo drugega odvetnika, določa pa tudi, da je prevzemnik odvetniške pisarne dolžan in upravičen, da do izjave stranke zastopa njeno korist tudi brez posebnega pooblastila.